Pacipresa

Na pogled pacipresa spominja na ciprese in kleke, a se v botaničnih opisih od njih razlikuje po vejicah, ki so pri pacipresi izrazito ploščate, pri cipresi pa so valjaste ali štirioglate, s celorobimi luskastimi lističi.

Vedno zelena drevesa in grmi. Listi luskasti, prijetno dišeči, nameščeni na koncu ploščatih poganjkov. Cvetovi v kroglastih socvetjih. Plodovi storži kroglaste oblike.

Nega in oskrba

Potrebujejo sončna in odcedna rastišča ter ne prenesejo talne mokrote. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Kristal za iglavce .

Razmnoževanje

S semenom in potaknjenci. Uporabimo Bio Plantela Start .

Uporabna vrednost

Pomembne so pri oblikovanju vrtov in tudi manjših motivov v parkih, največkrat pa iz njih tvorimo žive meje, po tri ali štiri rastline na dolžinski meter. Kot drevesa so uporabne tudi na grobovih in v skalnjakih.

Najpogostejše vrste

Kalifornijska cipresa (C. lawsoniana): zraste preko 15 m visoko s stebrasto krošnjo in na koncu povešavimi vejami. Cvetovi moški storži opečno rdeči, ženski zeleni, komaj opazni in nimajo okrasne vrednosti.
Nutkanska pacipresa (C. nootkaensis): drevo s skoraj geometrično pravilno stožčasto krošnjo, zraste do 15 m višine. Ima luskaste in dišeče sivo zelene liste, ki so na šopasto razvejanih visečih končnih poganjkih. Sorta "Pendula" ima močno upognjene povešave olistane poganjke.
Japonska pacipresa (C. obtusa): ima vlaknato rdeče rjavo lubje, ter luskaste dišeče in temno zelene poganjke, ki so ob strani svetlo srebrno progasti in imajo privihan vrh.
Graškasta pacipresa (C. pisifera): drevo s stožčasto krošnjo in vodoravno rastočimi vejami. Ima grebenasto rdeče rjavo lubje, ki v kosih odpada iz debla in starejših vej. Listi luskasti dišeči, sveže zeleni in beli po robovih in na spodnji strani.
Peresasta graškasta pacipresa (C. "Plumosa"): drevo s široko stožčasto krošnjo in z rumenkasto zelenimi listi.