Bor - Klub Gaia

Bor

Pinus

Rod majhnih do zelo velikih dreves in grmov.
Igličasti listi spiralno nameščeni v skupinah po 2, 3 ali 5 na skupnem kratkem poganjku. Vedno zelena drevesa. Storži zorijo dve leti in so prvo leto majhni. 

Nega in oskrba

So prezimno trdna drevesa in grmi. Dobro uspevajo tudi na obmorskem slanem področju. Potrebujejo sončna rastišča. Uspevajo v skoraj vseh vrstah tal a je le malo vrst, ki uspevajo na apnenčastih tleh. 

Razmnoževanje

S semenom in potaknjenci. Uporabimo Bio Plantela Start

Uporabna vrednost

Borovce v naših okrasnih vrtovih gojimo predvsem zaradi vedno zelene krošnje, ki je lahko zelene, modre, sive, rjavkasto rdeče, zlato rumene ali srebrnkaste barve. Bogata paleta oblik, velikosti in barv idealno popestri naš zunanji bivalni prostor. Po velikosti so drevesa do več metrov visoka, do majhnih pritlikavih grmov, ki jih gojimo v posodah na terasah balkonih in pred poslovnimi prostori. Pritlikave vrste zelo primerne za skalnjake, obrobe gred med trajnicami.

Najpogostejše vrste

  • Cemprin (P. cempra): gosta stožčasta krošnja, z temno zelenimi ali sinje zelenimi iglicami, ki jih je po 5 v skupini. Jajčasti modrikasti ali škrlatni storži postanejo ob zrelosti rjavi. Semena velika imajo krilca in so užitna imenujemo jih pinokini.
  • Himalajski bor (P. excelsa) (v novejši literaturi P. wallichiana): Iglavec s stožčasto krošnjo, valjastimi storži in dolgimi visečimi sinje zelenimi listi, po 5 v skupini, zaradi prelepih visečih iglic je eden izmed najlepših okrasnih dreves. Mlada drevesa imajo gladko sivkasto zeleno lubje, ki pozneje razpoka in potemni.
  • Alepski bor (P. halepensis): krošnja stožčasta a precej redka. Storži jajčasti in bleščeče rjavi. Mlada drevesa imajo modrikasto sive iglice, ki ostanejo na drevesu več let. Iglice so nameščene na koncu poganjkov po 2 redkeje 3 v šopih. Skorja najprej pepelasto siva in kasneje rdeče rjava, vsebuje veliko tanina, ki ga uporabljajo pri strojenju kož, ribiči z njim barvajo ribiške mreže.
  • Rušje (P.mugo): grmast iglavec z razprostrto krošnjo, svetlo do temno zelene iglice so nameščene po dve v šopih. Ima jajčaste rjave storže. Skorja rdečkasta pepelnato siva in odstopa v majhnih luskah. V visokogorju je rušje pomembno ker z dolgimi nepravilnimi gostimi vejami zadržuje snežne gmote.
  • Črni bor (P. nigra): krošnja na začetku pokončna nato razprostrta. Iglice nameščene v dvojicah temno zelene barve. Doseže visoko starost. Skorja sivkasto črna, pri starejših drevesih globoko razpoka na podolgovate sivkaste ploskve.
  • Obmorski bor (P. pinaster): dobro rastoč iglavec s kupolasto krošnjo. Ima sivkasto zelene iglice in navidezno v vretencih rastoče izrazito rjave storže. Škrlatno rjavo lubje je globoko razpokano. Primerno drevo za sušno peščena tla.
  • Pinija (P.pinea): drevo s kroglasto krošnjo na precej kratkem deblu. Igličasti listi so temno zeleni, na mladih rastlinah se dolgo ohranjajo prve sinje zelene iglice. Široko jajčasti storži postanejo ob zrelosti bleščeče rjavi, semena imajo užitna jedrca.
  • Zeleni bor (P. strobus): drevo z redko vretenasto krošnjo, sivkasto zelenimi iglicami in valjastimi storži. Mlada drevesa in mlade veje imajo gladko lubje, ki razpoka v starosti. Zelo občutljivo drevo za onesnažen zrak.
  • Ameriški obalni bor (P. contorta): iglavec z gosto krošnjo. Svetlo zelene iglice v skupini po dve, storži stožčasti do jajčaste oblike. Primerno drevo za sajenje na golih in vetrovnih rastiščih in dobro prenaša z vodo prepojena tla.
  • Rdeči bor (P.sylvestris):  iglavec s pokončno krošnjo, ki postane s starostjo bolj okrogla. Lubje se v kosmih lušči iz debla in starejših vej. Na vejah v dvojicah nameščeni igličasti listi, sprva zeleni storži postanejo ob zrelosti sivo in rdeče rjavi.
  • Pinus heldreichii var. Leucodermis: iglavec z gosto rastočo krošnjo in temno zelenimi iglicami, ki so v parih na kratkih poganjkih. Dve leti stari storži v poletnih mesecih modrikasti, jeseni dozorijo in postanejo rjavi.
  • Japonski beli bor (P. parviflora): počasi rastoče drevo. Majhne modrikaste iglice po pet v šopih na kratkih poganjkih in škrlatno rdeče lubje. Storži jajčaste oblike.
  • Balkanski bor (P. peuce):  drevo z vitko piramidalno krošnjo. Sivkasto zelene iglice so v gostih šopih. Valjasti storži najprej zeleni in prekriti s kapljicami smole, zreli so rjavi.
  • Ameriški rumeni bor (P. ponderosa): iglavec s stožčasto ali vitko krošnjo, ki ga pogosto sadijo zaradi izrazitega razpokanega lubja v gladkih rjavih ploščah. Dozoreli storži gladki in škrlatno rjavi.

Izdelki za nego in oskrbo:

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Start

Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje. Mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast.

Članki

Ozelenitev terase pri Trohovih

Ljubezen do rastlin in narave si pridobimo tudi z vzorom med dedki in babicami. Tudi štirje otroci družine Troha so si jo pridobili z delom na vrtu njihovega dedija, dolgoletnega člana Josipa. Na ta način smo dobili tudi nove Gaine navdušence.

Mini iglavci na grobovih

Iglavci so hvaležne rastline za celoletno dekoracijo grobov in gredic. S kombinacijo okroglih, plazečih in stebrastih oblik lahko dosežemo barvno pestrost in razgibano zasaditev, dodatno pa poživimo z nizkimi cvetočimi trajnicami.

Pri Aleksandri v Črnučah

Po mnogih nagradah za vrtne stvaritve smo se tudi v živo in s kamero sprehodili po vrtu Aleksandre Juršič v Črnučah pri Ljubljani. V vrtu najdemo veliko posebnih in manj znanih rastlin in lepo barvno usklajene zasaditve, atraktivne v vseh letnih ...