Oreh

Oreh je velik porabnik vode in potrebuje enakomerno preskrbljenost z njo skozi vse leto. Pomanjkanje vlage pripelje do počasnejše rasti mladik, slabše oplojenosti in nastavka plodov, počasnejše rasti plodov in predčasnega odpadanja. V času cvetenja oreha obilno deževno obdobje (običajno je to v maju) povzroči motnje v opraševanju, lahko pa pride tudi do razvoja glivičnih bolezni. Deževna jesen podaljša dozorevanje ploda in povečuje občutljivost drevesa za zimski mraz.

Kadar pa je potrebno krošnjo nekoliko razkrečiti, to opravimo od koncu poletja (avgust), ko drevo konča svojo intenzivno rast. Prvo leto po sajenju odstranimo dve do tri brstike, tik pod vrhom. To delo opravimo v času brstenja. Tako spodbudimo rast poganjkov iz nižje ležečih brstov, brez tega posega pa bi se razvil le najviše ležeči brst. Ko poganjki dosežejo dolžino okoli deset centimetrov, odstranimo tiste, ki rastejo preblizu skupaj. Tako oblikujemo ogrodne veje, ki rastejo v dovolj veliki razdalji druga od druge. Naslednja leta postopamo podobno. Zimska rez naj bo vedno minimalna (odrežemo le prebujen vrh do niže ležečega in šibkeje rastočega poganjka). Za rez orehov velja pravilo, da se izogibamo rezi starejših vej. Kadar pa moramo drevo vseeno rezati, rano zamažemo z naravno cepilno smolo Bio Plantella Arbosan.

Gnojimo spomladi in jeseni založno z organskim gnojilom Plantella Organik. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo tekom rastne sezone, od tvorjenja plodov do pobiranja. Dognojujemo vsaj 3 x v sezoni.

Sajenja rastlin z golo korenino se lahko lotimo od novembra do aprila, rastline v loncih pa lahko sadimo vso leto. Ko izbiramo sadike, se prepričamo, da nimajo poškodovanega koreninskega spleta, saj bodo le rastline z zdravimi koreninami že prvo leto začele bujno rast. Pred sajenjem orehu dodamo dolgo delujoče organsko gnojilo Plantella Organik. Cepljeni oreh nam bo rodil že v tretjem letu starosti, bo v rasti veliko nižji, dal bo manjši pridelek in veliko prej kot stari.

Dobro raste in uspeva na kakovostnih tleh. Ima močan koreninski sistem, kateri zahteva meter in pol do dva metra globoka tla, ki morajo biti zračna, strukturna, z veliko vodno kapaciteto in odcedna. Zemljišča, ki so siromašna, z visokim nivojem talne vode, izprana in težka ali hladna, so neprimerna. Na takšnih zemljiščih ga pogosto ogrozi kloroza. Za reakcijo tal ni posebno občutljiv, saj uspeva pri pH med 5,5 in 8,0.

Za gojenje so primerna zmerno topla območja z manjšimi nihanji temperature. Ne mara zgodnje spomladanskega in pozno jesenskega mraza. V času cvetenja pozno spomladi lahko v Sloveniji pride do nizkih temperatur. Mladi plodovi propadejo pri temperaturi minus ena stopinja Celzija. Tudi vetrovne lege orehu ne ustrezajo. Poletna temperatura, ki jo oreh prenese, je največ osemintrideset stopinj Celzija. Pri višjih temperaturah se razvijejo zgrbančena jedrca, zelena lupina pa se prilepi na luščino ploda. Tudi kadar imamo prehladna in prekratka poletja, se orehova jedrca zgubajo in slabo zapolnijo luščino. Pozimi med mirovanjem je oreh zelo odporen proti mrazu, saj njegovi vegetativni brsti prenesejo do -30 °C, seveda je to odvisno od pripravljenosti rastline na zimsko mirovanje in od sorte. Oreh je torej rastlina sonca.

Uporabljajo se orehova jedrca v prehrani, za peko peciv, potic, dodatek sirom, štrukljem. Zeleni orehi se uporabljajo za likerje. Listi so uporabljeni v farmaciji ker vsebujejo protivnetne snovi.