Pri opisu sort se pri češnjah ravnamo po času
zorenja. Včasih so bile razporejene po češnjevih tednih, ki so povedali, koliko
tednov poteče od končanega cvetenja do zorenja. Danes je vzeta za standard
zgodnja sorta Burlat, druge razvrščamo glede na to, koliko dni za Burlatom
zorijo.
Slovenski sadni izbor loči še med glavnimi in
postranskimi sortami. V skupini glavnih sort so: Burlat, Giorga, Van, Sunburst,
Germersdorfska in Lapins. V skupini postranskih sort je nekaj starejših sort in
nekatere nove, ki so tudi še v preizkušanju. Omenimo le nekatere, ki se jih
tudi že da dobiti v drevesnicah: Vigred, Vipavka, New star, Napoleonka, Bing,
Hedelfinška.
Podlage za češnje (in višnje) so sejanec češnje in
sejanec rešelike, ki sta najmočnejše rasti. Dobrih trideset odstotkov šibkejša
podlaga je F12/1, sledi pa ji colt, ki je še nekoliko šibkejše rasti, češnje,
cepljene na njej, tudi nekaj dni prej dozorevajo. Žal sta ti dve v težjih tleh
dokaj občutljivi za koreninskega raka, ki precej oslabi drevo v rasti in rodnosti.
Opraševalni odnosi pri češnjah so zelo posebni, saj
so vse klasične sorte samoneoplodne in nujno potrebujejo opraševalno sorto. Za
te je predvsem pomembna sočasnost cvetenja glavne in opraševalne sorte. Češnje
tako razvrščamo v tri skupine, glede na čas cvetenja: zgodnje, srednje in pozno
cvetoče. Nova generacija kanadsko-ameriških sort je samooplodna in tako lahko
sadimo tudi posamezna drevesa češenj. Hkrati so te sorte tudi opraševalke za
klasične sorte.
Popularno sezonsko sadje. Uporabno tudi za kuhanje kompotov, džemov,
marmelad. Delajo se tudi likerji, sok ali se uporabijo v zavitku.