Listi so zelene barve, a se v jesenskem času obarvajo z rdečimi odtenki. Kobulasti rožnato beli cvetovi se pokažejo v vsej bujnosti že sredi maja, okrogli plodovi pa se razvijejo v kobulastem soplodju z rdečimi peclji. Sprva so rdeči, pozno poleti pa se obarvajo bleščeče se črno. Plodovi lahko tudi modre ali rdeče barve.
V lončkih kupljene sadike sadimo vse leto, sadike z golimi
koreninami pa od novembra do aprila. V vsako sadilno jamo dodamo približno za
pest stoodstotnega organskega gnojila Plantella Organik, ki poskrbi za začetno
prehrano rastlin, izboljša pa tudi vsebnost organskih snovi v tleh. Pozneje
dognojujemo še Bio Plantella Nutrivitom za jagode in jagodičevje, in sicer ob
pričetku cvetenja, pred obarvanjem plodov in teden dni po obiranju. Aronijo
najpogosteje razmnožujemo s semenom, s potaknjenci ali z delitvijo koreninskih
izrastkov. Preden se odločimo za setev, mora seme skozi postopek
stratifikacije. Seme namreč postane kaljivo šele po določenem obdobju nižjih
temperatur in vlage. Čez noč ga zato namočimo in za tri mesece položimo v
vlažno šoto pri temperaturi 2 °C.
Tako pripravljena semena posejemo v lončke, ki jih postavimo v svetel in topel prostor, najbolje v neogrevano toplo gredo. Seme kali približno mesec dni pri 15 °C.
Ko so mlade rastline dovolj velike, jih presadimo na stalno mesto. Stratifikaciji se lahko izognemo tako, da zrele plodove posejemo naravnost v lončke in jih čez zimo pustimo v topli gredi. V tem času se zaviralci kalitve v plodu razgradijo in seme postane kalivo. Z naravno stratifikacijo dosežemo slabšo kalivost semena.
Delno olesenele potaknjence režemo v zimskem ali spomladanskem času. Potaknjenci, ki naj bodo dolgi od 15 do 20 cm, morajo imeti vsaj tri do štiri očesa. Ko se ukoreninijo in poženejo prve liste, jih lahko presadimo na izbrano mesto v vrtu.
Aronija pogosto požene koreninske izrastke. Razmnoževanje z njimi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo. V času mirovanja (jeseni) z ostro lopato izrežemo koreninski izrastek in ga presadimo na sončno ter rodovitno rastišče. Do prvega mraza se že dovolj ukorenini, da preživi zimo. Naslednjo pomlad odžene poganjke. Če želimo zasaditi nasad aronij, pazimo, da je sadilna razdalja vsaj dva metra med posameznimi rastlinami.
Zreli
plodovi vsebujejo veliko vitaminov A, B in C ter nekatere minerale. Visoka
vsebnost flavonoidov rastlino varuje pred plesnimi, v človeškem organizmu pa
zavira staranje celic, varuje pred boleznimi ožilja zaradi maščobnih oblog,
krepi stene kapilar, preprečuje nastajanje krvnih strdkov ter zaustavlja razvoj
rakavih celic. Aronija je vsestransko uporabna - plodove lahko predelujemo v
osvežilne pijače, kompote, marmelade in džeme, iz sveže stisnjenega soka pa
pripravljamo tudi likerje, žganje in vino. Plodove uživamo sveže, posušene ali
pa jih zamrznemo. Surovi plodovi so trpkega in kislega okusa, vendar z dodatkom
sladkorja postanejo zelo okusni.