Vrtnice - Klub Gaia

Vrtnice

Rosa sp.

Vrtnice so med najstarejšimi poznanimi rožami in še vedno med najbolj priljubljenimi. Zapeljujejo nas z omamnim vonjem in cvetovi vseh barv, zato so nepogrešljive skoraj v vsakem vrtu. Posvetimo jim nekaj pozornosti, da bodo lahko še lepše. Strokovnjaki razvrščajo vrtnice v 39 skupin, vendar je za povprečnega ljubitelja dovolj, da zna ločiti med osnovnimi skupinami, ki se v vrtovih najpogosteje pojavljajo.
Mnogocvetnice (Poliante) in šopkarice (Floribunde)
Imajo manjše cvetove v šopih, cvetijo vse poletje brez presledkov. Cvetovi so največkrat le rahlo dišeči, poznamo pa tudi dišeče sorte. Polnost cvetov se pri nekaterih že skoraj približa hibridnim čajevkam, pri drugih pa je cvet enostaven. So zelo prezimno trdne. Skupina vključuje visoke sorte ('Queen Elizabeth') in nižje sorte pogoste na gredicah('Lily Marlen').

Hibridne čajevke
So velikocvetne vrtnice z pokončnim grmom. Cvetove uporabljamo kot rezano cvetje, saj je to vrtnica, ki oblikuje najbolj pravilne lepo oblikovane cvetove, ki so pogosto dehteči. Posamezni cvetovi poganjajo vse poletje. ('Gloria Dei', 'Papa Meiland'). V primerjavi z mnogocvetnicami so zahtevnejše za vzdrževanje in občutljivejše na mraz. Za čajevke in mnogocvetnice velja , da vsako leto grmičke močno porežemo. Jeseni veje pokrajšamo za polovico, spomladi pa še enkrat krajšamo, pazimo na razporeditev vej, izrezujemo šibke veje in pomrznjen, bolan les. Režemo nazaj do nižjih enoletnih poganjkov.

Pokrovne vrtnice
So  skupina vrtnic, ki se običajno bolj razrašča v širino kot v višino. Razraščajo se lahko čisto pri tleh ali pa dosežejo tudi višino do dveh metrov. Cvetijo v šopih z enostavnimi ali polnjenimi manjšimi cvetovi. Uporabljamo jih za pokrivanje raznih površin: brežine, grede.. Nižje sorte so zelo uporabne tudi kot posodovke. Izrezujemo starejše in bolne veje , mlade poganjke ne krajšamo močno. Občasno izvedemo pomladitev grmičkov in vse veje skrajšamo na 3 do 5 očes.

Popenjave vrtnice
To je skupina  plezalk in vzpenjalk.  Plezalke imajo tanjša upogljiva stebla, ki poganjajo velike skupine manjših cvetov, se zelo bogato razraščajo, vendar večina sort popenjavih vrtnic cveti le enkrat v sezoni. Vzpenjalke imajo močnejše veje in večje cvetove, ki so lahko tako veliki kot pri hibridnih čajevkah ali pa v šopih kot pri mnogocvetnicah. Med vzpenjalke uvrščamo tudi šipkom podobne vzpenjave vrtnice z enostavnimi cvetovi. Plezalke cvetove poganjajo na mladem lesu, tako da moramo vsako leto izrezati nekaj starega lesa. Lanskoletne poganjke krajšamo, če so zelo dolgi, izrežemo suh les.Veje, ki so v tekočem letu cvetele krajšamo in tako bodo še enkrat močno cvetele.Ko se stare veje že močno razvejijo je potrebna pomladitev. Najboljši način pomlajevanja je iz močnih poganjkov ki izraščajo čim nižje.Stare veje lahko potem izrežemo čisto pri osnovi. Vzpenjalke  cvetijo na letošnjih poganjkih, ki izraščajo iz dvo ali večletnega starejšega lesa. Zato moramo pri rezi paziti, da ne odstranimo preveč starega lesa.Za vzpenjalke in plezalke splošno velja, da jih režemo čim pozneje spomladi.

Rožni grmi
Skupina rožnih grmov vključuje divje šipke, starejše sorte vrtnic in moderne vrtnice, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od zgoraj navedenih skupin. Običajno so to grmi višji od metra, nekatere vrste oziroma sorte pa dosežejo tudi višino prek treh metrov. Nekatere cvetijo samo enkrat v letu, veliko modernih rožnih grmov pa cveti preko celega leta. Cvetovi so lahko enostavni ali pa veliki in močno polnjeni kot cvet potonike.To so vrtnice, ki potrebujejo več prostora v vrtu, lahko stojijo čisto samostojno. Režemo zelo malo. Izrezujemo mrtev les in postopno vsako leto odstranjujemo stare veje pri osnovi. Če želimo grm obdržati v določeni velikosti, krajšamo močne poganjke na 5-10 očes, šibkejše poganjke puščamo.

Nega in oskrba

Sajenje na prosto

Najboljši čas za sajenje vrtnic je zgodnja pomlad ali pozna jesen. Pred sajenjem namočimo korenine sadike v zmes zemlje in vode (redko blato), kjer jih pustimo nekaj časa, da se napijejo. Sadilne jame, v katere bomo posadili izbrane vrtnice, izkopljemo vsaj nekaj dni pred sajenjem, da se tla primerno pripravijo na novo gostjo in ne pride do nenadnega in neposrednega stika med gnojilom in koreninami. Globina je odvisna od velikosti rastlin, ponavadi pa se giblje okoli petdeset centimetrov - prav toliko naj bo jama tudi široka. V jamo nasujemo zemljo v obliki stožca in nanjo položimo sadiko, ki smo ji porezali korenine, tako da bo cepljeno mesto dva do tri centimetre v tleh. Iz šote in Plantella Vrtne zemlje si pripravimo mešanico v razmerju 1 : 3, zasujemo korenine in potlačimo. Mladiko obsujemo z zemljo, petnajst centimetrov visoko, saj tako preprečimo izsušitev.

Ko so rastline pravilno nameščene v sadilnih jamah, korenine pokrijemo z rodovitno sadilno mešanico iz enakih delov prsti in vlažne šote z dodatkom Plantella Organika. Nato pa jame napolnimo s prej izkopano prstjo ter jo previdno potlačimo. Če so tla nagnjena, naredimo okrog rastline obroč, da voda ne bo prehitro odtekla. Posajene vrtnice dobro zalijemo. Zemljo pripravimo tako da tla prekopljemo, odstranimo večje kamne, manjše pa pustimo, da povečamo odcednost. Vrtno zemljo obogatimo z visokokakovostnim dolgodelujočim gnojilom Plantella Organik in ji dodamo še Plantella Specialno gnojilo za vrtnice.

Obrezovanje
Obrezujemo jih odvisno od bujnosti posamezne sorte. Bujneje ko raste, manj jo režemo, da jo tako nekoliko umirimo v rasti. Slabo rastoče sorte obrežemo na dve do tri očesa, da spodbudimo njihovo rast.

Zalivanje
Ker imajo vrtnice globoke korenine, lahko uspevajo tudi v sušnih poletjih. Če imajo premalo vode, so cvetovi manjši in občutljivejši za sončni ožig. Zalivanje vrtnic naj bo zelo izdatno, najbolje zjutraj ali zvečer, ko ni močne sončne svetlobe.

Gnojenje
Ko se vrtnica vraste, jo začnemo dognojevati. Njene potrebe po hranilih so nekoliko posebne, zato izberemo ustrezno gnojilo, najbolje visokokakovostno plantella specialno gnojilo za vrtnice. Dognojujemo večkrat, toda v manjših odmerkih. Pri tem pazimo, da gnojila ne trosimo tik ob rastlini, pač pa naokrog, kjer so drobne koreninice.

Odstranjevanje divjakov in odcvetelih cvetov
Vrtnica je cepljena na korenino divjega šipka, ki ji daje močno rast, vendar večkrat požene tudi kakšen divji izrastek. Tega čim prej odstranimo tik ob korenini. Ko vrtnica poleti odcveti, ji te cvetove odstranimo in omogočimo, da se hitreje razvije nov cvet. Takrat lahko previsoko zrasle mladike tudi nekoliko skrajšamo.

Prezimovanje
V pozni jeseni, tik pred mrazom, mladike prikrajšamo, da jih laže obsujemo.

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella specialno gnojilo za vrtnice

Mineralno specialno gnojilo za vrtnice za hitro rast in lepe cvetove.

Plantella Formula 365 za vrtnice

Membransko gnojilo Formula 365 je idealno za lepe, zdrave in bujno cvetoče vrtnice. Nudi tehnološko dovršenost na področju prehrane rastlin.

Bolezni

Črna listna pegavost vrtnic

Bolezen napade predvsem tiste vrtnice, ki rastejo v neugodnih pogojih: v vlažnih tleh in v senci, kjer nimajo dovolj sonca.

Koreninska gniloba

Glivične okužbe koreninskega sistema največkrat povzročijo parazitske glive, ki se razvijejo, kadar rastline rastejo v neustreznem substratu, ob prekomernem zalivanju ali v času prezimovanja.

Pepelasta plesen na vrtnicah

Najpogostejša je v toplih in suhih poletnih dneh, saj jo deževno in vlažno vreme ovira v njenem razvoju.

Siva plesen

Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade.

Šipkova rja na vrtnici

Pojav šipkove rje je v veliki meri odvisen od naše oskrbe. Posebna nevarna je ob pomanjkanju kalija, po hladni pomladi, ki ji sledi suho poletje, ali po mrzli zimi.

Škodljivci

Bela mušica oz rastlinjakov ščitkar

Odrasle bele mušice imajo snežno bel videz. Jajčeca so ovalna, sprva rumena, v dveh dneh pa postanejo črna. Mlade ličinke so gibljive ploščate, dolge 0,3 mm, svetlo zelene barve z bistro rdečimi očmi.

Kapar

Vrtnice napada več vrst kaparjev, najbolj pogost pa je šipkov kapar. Pojavi se na poganjkih, kjer se hrani s sesanjem rastlinskih sokov.

Pršica prelka na vrtnici

Pršica prelka rada napada vrtnice predvsem v toplih poletnih dneh. Škodo dela s sesanjem listov. Izsesani listi posivijo, rastlina pa zaostaja v rasti in cvetenju. Če se močno napadene rastline samo dotaknemo, začno listi odpadati.

Šipkova grizlica

Liste vrtnic pogosto objedajo pagosenice šipkove grizlice, ki so zelo požrešne in v kratkem času liste povsem uničijo, da ostanejo le še gola rebra.

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).

Zlata minica

Cvetove nekaterih sort vrtnic imajo zelo radi hrošči, ki jim pravimo zlata minica. Ti se včasih pojavijo tako množično, da je cvet pokrit s hrošči. Njihovemu številu primerne so potem tudi poškodbe, saj lahko cvetove popolnoma uničijo.

Članki

Pripravimo okrasni vrt na zimo

Pred močnim znižanjem temperatur je nujno rastline zavarovati, da bodo lažje prenesle hladno vlažnost in zmrzali zimskih mesecev. Rastline v posodah postavimo v zavetje in jih dvignemo od tal, rastline na vrtu pa ovijemo s folijo ali pokrijemo s ...