Hrast

Listopadna do zimzlena, mogočna drevesa, ki zrastejo preko 40 m visoko. Njegova življenjska doba preko 1000 let.

Skorja sivkasta in vzdolžno razpokana. Listi sestavljeni dolgi do 15 cm, odženejo sredi maja. Cvetovi, ki se pojavijo spomladi so v obliki mačic. Plod orešek, imenujemo želod, ki zraste v čašasti skledici, imenovani kapica. Želod dozori oktobra.

Nega in oskrba

Hrast je prezimno trdno drevo, najbolje uspeva na sončni do pol senčni legi, ter dobro odcednih tleh. Pri saditvi obogatimo sadilno jamo s Plantella Organik, ki ga prekrijemo s Plantella Vrtno zemljo. Ko se grm razraste za dognojevanje uporabljamo Plantella Formula 365 za okrasne grmovnice .

Razmnoževanje

Gojene vrste razmnožujemo s cepljenjem, uporabimo Arbosan smolo, da zamažemo cepljena mesta. Naravne vrste razmnožujemo s semenom. Uporabimo Bio Plantela Start.

Uporabna vrednost

Gojimo jih zaradi lepe rasti in okrasnih listov, nekatera drevesa imajo jeseni lepo obarvane liste. Hrast je od nekdaj veljal za simbol moči.

Najpogostejše vrste

Cer (Quercus cerris): zraste do 30 m višine, z gosto in temno krošnjo. Deblo lahko doseže 130 cm premera. Skorja gladko razpokana in črnkasta. Listopadno drevo, listi so v mladosti prekriti z dlačicami, v starosti postanejo temno zeleni, s hrapavo zgornjo ploskvijo. Dobro prenaša sušo. Les trd, rad razpoka in uporaben za želežniške pragove.
Panonski hrast (Quercus frainetto): njegovo rastišče samo na Balkanu in južni Italiji. Zraste do 40 m visoko drevo, z vitkim deblom. Skorja najprej gladka, po 10 letih se začne lupiti v majhnih luskastih in temno sivih kosih.
Črničevje (Quercus ilex): do 25 m visoko drevo. Krošnja ovalna, gosta in razraščena. Skorja siva, pri mladih drevesih siva, kasneje raspoka skoraj v kvadratne luske. Je zimzelena vrsta dreves, listi ostanejo na rastlini 2 do 3 leta. Zgornja stran lista svetleča, spodnja bela in puhasta zaradi dlačic.
Graden (Quercus petraea): uspeva na dobro izsušenih kamnitih tleh. Zraste do 30 m višine. Ima močno deblo in gosto krošnjo dokaj pravilne oblike. Skorja s starostjo razpoka v vzdolžnih brazdah. Pri Gradnu se izrazito vidi razlika med listi ki rastejo v senci in tistimi, ki so bili izpostavljeni soncu. Zelo uporabna vrsta v lesni industriji.
Dob (Quercus robur): mogočno veličastno drevo, ki zraste do 30 m višine, je listopadna drevesna vrsta. Les zelo iskan in cenjen.
Quercus palustris: listopadno drevo zraste do 15 m v višino. Jeseni listi zažarijo v lepi rdeči barvi. Lubje je sivo do temno sive barve in gladko tudi v starosti.
Rdeči hrast (Quercus rubra): do 40 m visoko listopadno drevo. Jeseni se listi rdeče obarvajo. Tudi poganjki so rdečkasto obarvani. Skorja siva, dolgo ostane gladka a v pozni starosti na koncu plitvo razpoka. Primeren za sončne lege in zelo odporen na onesnažena področja.

Izdelki za nego in oskrbo:

Zalivanje:

veliko 2x / teden

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Vrtna zemlja

Univerzalna vrtna zemlja, izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajenje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin.

Plantella Formula 365 za okrasne rastline in žive meje

Membransko gnojilo Formula 365 je idealno za dolgotrajno in bujno cvetenje grmovnic in okrasnih rastlin. Nudi tehnološko dovršenost na področju prehrane rastlin.

Bio Plantella Arbosan

Visokokakovostna naravna cepilna smola Bio Plantella Arbosan za premazovanje ran pri cepljenju in drugih poškodbah na drevju in grmičevju. Omogoča hitrejše celjenje ran in preprečuje razvoj bakterij.

Bio Plantella Start

Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje. Mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast.

Kje lahko kupite naše izdelke

Bolezni

Pepelaste plesni ali pepelovke

Pepelaste plesni ali pepelovke napadajo večino rastlinskih vrst, na vrtu jih najpogosteje opazimo na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah, paradižniku, kumarah in drugih vrtninah, na sadnem drevju, zlasti jablanah in na visnki trti.