Vrtovi člana

Spadajo med jagodičevje. Ameriška borovnica je do dva metra visok grm s plitvim šopastim koreninskim sistemom.

Ameriški slamnik je rastlina prerij Severne Amerike, danes pa jo vzgajajo kot okrasno ali zdravilno rastlino po vsem svetu.

Bazilika je enoletna rastlina, visoka do 60 cm, ima dolgopecljate, včasih malo nazobčane liste.

Spadajo med plodovke. Rastlina oblikuje dolge poganjke z velikimi rumenimi cvetovi iz katerih se razvije okrogel ali podolgovat plod. Barve plodu so lahko zelene, bele, rumene barve.

Spada med čebulnice. V prehrani je najbolj pomemben podzemni del, ki jo tvorijo preobraženi luskolisti.

Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.

Spada med čebulnice. Namerno ti dve rastlini opisujemo skupaj, ker imata veliko skupnih značilnosti.

Spada med solatnice. Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi.

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Spada med jagodičevje. Je večletni zeleni grmiček s podzemno koreniko. Nadzemni del so zeleni listi z narezanim robom, ki izraščajo iz stebel.

Prava kamilica je rastlina iz družine nebinovk, ki raste po vse Evropi in zmernih območjih Azije, prenesli pa so jo tudi v zmerne predele Severne Amerike in Avstralije.

Spada med kapusnice. Za prehrano je pri kolerabi namenjena odebeljena korenina.

Koper je enoletna začimbna rastlina. Cveti v velikih rumenih kobulih in ima modrikasto zelene liste. Zraste tudi do 120 cm visoko.

Spada med korenovke. Oblikuje koren, ki je lahko rumene ali bele barve. Pojavile so se sorte, ki so lahko vijolične barve.

Spada med plodovke. Gojimo jo kot plezalko z razvejanim nadzemnim delom in srčastimi listi. Plodovi so podolgovati in zelene barve z manjšimi bodicami. Notri so užitna semena.

Zunanja podoba limonske trave je tipično travnata. V ugodnih razmerah zraste do 150 cm visoko, po obsegu pa doseže 120 cm. Njeni temno do sivo zeleni listi imajo izrazito osrednjo listno žilo in zelo oster rob.

Spada med kapusnice. Je dokaj podoben brstičnemu, le da so na njem užitni, veliki, močno nakodrani listi. Poznamo tudi kultivarje z rdečimi listi.

Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina.

Spada med solatnice. Tvori rozete s temno zelenimi ozkimi ali širokimi krhkimi listi. Lahko so dolgi do 20 cm, a so bolj okusni tisti z manjšimi.

Je zelnata trajnica, zraste do 50 cm visoko.

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.

Spada med čebulnice. Por takoj ločimo od drugih čebulnic po ploščatih listih.

Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.

Spada med kapusnice. Rastlini sta si podobni, le da je redkvica manjša in hitrejša različica redkve.

Rožmarin je rastlina odprtih, tudi skalovitih predelov, občasno ga najdemo še v podrasti. S sivkastim videzom nakazuje, da je prilagojen močnemu soncu. Zacveti že zgodaj spomladi, ko je še dovolj vlage.

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.

Stevija je zelišče, ki izvira iz Peruja.

Spada med čebulnice. Tudi šalotko smo še pred kratkim uvrstili v krog pozabljenih vrtnin, vendar se v zadnjih letih vrača na naše vrtove.

Spada med špinačnice. Špinača je listnata vrtnina s temno zelenimi listi.

Timijan je trajni grm, ki zraste do 15 do 30 cm v višino. Prepoznamo ga po temno lila cvetovih in majhnih zelenih listih.

Spada med korenovke. Poznamo listno, belušno in gomoljno zeleno, pri nas se najpogosteje uporablja slednja. Rastlina ima izrazit vonj.

Žajbelj je značilna rastlina sredozemske flore. Iz Sredozemlja so ga razširili po vsej Evropi, kjer raste v vrtovih in ponekod tudi podivjano.