Vrtovi člana

Spadajo med jagodičevje. Ameriška borovnica je do dva metra visok grm s plitvim šopastim koreninskim sistemom.

Ameriški slamnik je rastlina prerij Severne Amerike, danes pa jo vzgajajo kot okrasno ali zdravilno rastlino po vsem svetu.

Spada med jagodičevje. Gojimo jo v obliki grma s stebli do višine 3 m, odvisno od sorte.

Poznamo več kot 250 različnih vrst trajnih in enoletnih aster, ki uspevajo v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Grška beseda #aster" pomeni zvezda, kar se nanaša na cvetove , ki so zvezdaste oblike. Astre razlikujemo glede na čas cvetenja in na rastišče, pri nas pa so najpogostejše jesenske astre.

Bazilika je enoletna rastlina, visoka do 60 cm, ima dolgopecljate, včasih malo nazobčane liste.

Spada med špinačnice. Blitva je listnata zelenjava z velikimi listi svetlo ali temno zelene, rdeče ali rumene barve.

Spada med kapusnice. Je posebna, zelena različica cvetače, njegovo omesenelo socvetje pa je veliko bolj rahlo, predvsem pa manj časa vzdrži in hitro zacveti.

Spadajo med plodovke. Rastlina oblikuje dolge poganjke z velikimi rumenimi cvetovi iz katerih se razvije okrogel ali podolgovat plod. Barve plodu so lahko zelene, bele, rumene barve.

Pri nas se je kot okrasna rastlina razširil citronasti timijan z vonjem po limoni. Je naravni križanec med polajevo materino dušico in vrtnim timijanom.

Ko nanese pogovor na zelišča, ki dišijo po limoni, se vsakdo spomni na citronsko meliso, saj tudi njeno ime poudarja značilni svež limonast vonj.

Meta med rastlinami z limonskim vonjem predstavlja citronska meta.

Spada med kapusnice. Velika rastlina, ki ima velike zelene liste. Na vrhu stebla razvije veliko čvrsto rožo. Moderne sorte z listi same zakrijejo rožo in jo zaščitijo pred vročino.

Spada med čebulnice. V prehrani je najbolj pomemben podzemni del, ki jo tvorijo preobraženi luskolisti.

Rod dalij šteje okoli trideset trajnic s koreninskimi gomolji, ki so užitni in so jih včasih uporabljali v prehrani. Dalije so čudovita popestritev z raznobarvnimi enojnimi ali polnjenimi cvetovi. Največkrat uporabljene na vrtu a lahko jih gojimo tudi v večjih posodah.

Spada med čebulnice. Namerno ti dve rastlini opisujemo skupaj, ker imata veliko skupnih značilnosti.

Spada med solatnice. Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi.

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Spada med kapusnice. Značilno je njegovo zelo mehurjasto, nekoliko bolj trdo listje.

Spada med jagodičevje. Goji jagoda ima oranžno rdeče plodove, ki uspevajo na gostem, do 3 m visokem listopadnem grmu, z izredno dolgimi in v loku povešajočimi, trnastimi vejami.

Spada med stročnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja. Cvetovi so bele ali vijolične barve. Stroki so zeleni in vsebujejo okrogla semena.

Spada med jagodičevje. Je večletni zeleni grmiček s podzemno koreniko. Nadzemni del so zeleni listi z narezanim robom, ki izraščajo iz stebel.

Spada med jagodičevje. Grm lahko zraste do 2 m visoko.

Prava kamilica je rastlina iz družine nebinovk, ki raste po vse Evropi in zmernih območjih Azije, prenesli pa so jo tudi v zmerne predele Severne Amerike in Avstralije.

Kot balkonske rastline uporabljamo predvsem enoletne ali kitajske astre Calistephus chinensis. Spadajo v družino nebinovk (Asteraceae). Rastline v naravi najdemo na Kitajskem in v Koreji.

Spada med kapusnice. Poznan je tip, ki naredi okrogle ali podolgovate, trdno sklenjene, a obeljene glave. Listi so veliko bolj krhki in nežni kakor pri belem zelju, okus je nekoliko podoben repi in bolj sladkast.

Spada med plodovke. Gojimo jo kot plezalko z razvejanim nadzemnim delom in srčastimi listi. Plodovi so podolgovati in zelene barve z manjšimi bodicami. Notri so užitna semena.

Luštrek je najvišji med vsemi gojenimi kobulnicami. v vrtu zraste do 150 cm visoko.

Majaron je nizko zelišče z majhnimi jajčastimi listki.

Spada med jagodičevje. Raste v obliki grma z dolgimi poganjki, ki lahko sežejo preko 3 m.

Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina.

Monarda je trajnica z dišečimi, zanimivo oblikovanimi cvetovi živih barv, ki ima tudi zelo aromatične liste. Rastlina privablja metulje in čebele. V naravi lahko najdemo okoli 15 različnih vrst enoletne in trajne monarde. Predvsem se nahaja po gozdovih in travnikih Severne Amerike.

Spada med solatnice. Tvori rozete s temno zelenimi ozkimi ali širokimi krhkimi listi. Lahko so dolgi do 20 cm, a so bolj okusni tisti z manjšimi.

Nagelj je tradicionalni okras naših domov.

Spada med špinačnice. Novozelandska špinača je plazeča listnata vrtnina, ki jo gojimo zaradi okusnih temno zelenih listov.

Ognjič je prezimna enoletnica, ki spada v skupino nebinovk (Asteraceae). Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve. Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste do 60 cm visoko.

Je zelnata trajnica, zraste do 50 cm visoko.

Orlice so zanimive in očarljive trajnice z zvonastimi cvetovi. Vedno so bile priljubljen del kmečkih vrtov. Poznamo več kot 70 vrst orlic, ki uspevajo na travnikih, gozdovih in tudi v gorah.

V okrasne namene gojimo tri vrste osleza: grmasti oslez (Hibiskus syriacus), kitajski oslez (Hibiscus rosa-sinensis) in modri hibiskus (Hibiscus huegelii).

Ostrožniki so zelo raznolik rod rastlin, saj uspeva v naravi več ko 350 različnih vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic. Na vrtu nas očarajo kot najlepše visoke trajnice.

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.

Plahtica je trajnica za vrtne grede, ki jo najdemo na travnikih in robovih gozdov Evrope in Azije.

Spada med čebulnice. Por takoj ločimo od drugih čebulnic po ploščatih listih.

Vedno zelen košat grm nižje rasti, v višino zraste do pol metra. Odlikujejo ga čvrsta rast in majhni usnjati zimzeleni listi, ki so gosto razporejeni po vejicah. Cvetovi so komaj opazni in okrasno niso pomembni.

Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.

Spada med jagodičevje. V skupini ribezov imamo rdeči, črni in beli ribez, kosmulje in križance med črnim ribezom in kosmuljami (josta).

Spada med jagodičevje. Iz korenin izraščajo več metrov dolgi poganjki s trni, obstajajo tudi sorte brez njih.

Rožmarin je rastlina odprtih, tudi skalovitih predelov, občasno ga najdemo še v podrasti. S sivkastim videzom nakazuje, da je prilagojen močnemu soncu. Zacveti že zgodaj spomladi, ko je še dovolj vlage.

Je zimzelena grmičasta rastlina, ki izvira iz Afrike, Španije, Italije in Francije.

Suha roža samoniklo uspeva na peščenih in kamnitih področjih južne in vzhodne Avstralije.

Suholetnice so trajnice, ki jih gojimo zaradi lepih cvetov in dolgega cvetenja. Znanih je okoli 200 različnih vrst enoletnic in trajnic, ki uspevajo na travnikih, gozdovih in kamnitih področjih Severne Amerike.

Šetraji so od nekdaj veljali za uporabne rastline. Vrtni šetraj (S. hortensis) je enoletnica, ki pa, ko jo enkrat dobimo na vrt, postane pravi plevel. Drobna semena, ki jih naredi jeseni, so dovolj, da je naslednje leto tam že polno rastlin.

Tagetes je cvetoča enoletnica in čudovit okras v zelenjavnem vrtu. Privabi mnoge koristne insekte, med njimi čebele opraševalke, in tiste, ki se hranijo z ušmi in drugimi škodljivimi insekti.

Timijan je trajni grm, ki zraste do 15 do 30 cm v višino. Prepoznamo ga po temno lila cvetovih in majhnih zelenih listih.

Vedno zeleni in listopadni grmi in drevesa, nekatere vrste se plazijo in vzpenjajo.

Volčji bob lahko uvrstimo med najrazkošnejše trajnice, ki jih sadimo v vrtove. Gojimo ga zaradi velikih pokončnih socvetij, ki se odpirajo v začetku poletja. V naravi najdemo koli 200 enoletnih, dvoletnih in trajnih vrst te rastline, ki uspeva v Ameriki, v Sredozemlju in v severni Afriki.

Žafranika, pravilno navadni rumenik ali tudi barvilni osat, je pokončna, gojena, do petdeset centimetrov visoka enoletna rastlina z jajčastimi, podolgovatimi, po robovih nazobčanimi bodečimi listi in oranžnimi cvetovi.

Žajbelj je značilna rastlina sredozemske flore. Iz Sredozemlja so ga razširili po vsej Evropi, kjer raste v vrtovih in ponekod tudi podivjano.