Vrtovi člana - Klub Gaia

Vrtovi člana

Okrasni vrt
Zelenjavni vrt
Okrasni vrt
Marijin vrt
Okrasni vrt
121
Savinjska regija
Vrt leži na pobočju ki je zasajen z grmovnicami.
Uporabnik od 06. 08. 2008
0

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik je rastlina prerij Severne Amerike, danes pa jo vzgajajo kot okrasno ali zdravilno rastlino po vsem svetu.

Aronija

Spada med jagodičevje. Gojimo jo v obliki grma s stebli do višine 3 m, odvisno od sorte.

Astra

Poznamo več kot 250 različnih vrst trajnih in enoletnih aster, ki uspevajo v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Grška beseda #aster" pomeni zvezda, kar se nanaša na cvetove , ki so zvezdaste oblike. Astre razlikujemo glede na čas cvetenja in na rastišče, pri nas pa so najpogostejše jesenske astre.

Baklasta lilija

Baklasta lilija je poleti cvetoča trajnica z dolgimi suličastimi listi in velikimi pokončnimi socvetji. V naravi najdemo okoli 70 različnih vrst te rastline, pretežno je razširjena v goratih predelih in na travnikih Južne Afrike.

Bazilika

Bazilika je enoletna rastlina, visoka do 60 cm, ima dolgopecljate, včasih malo nazobčane liste.

Begonija

Grmiček begonije zraste različno visoko odvisno od sorte. Gojimo križance med vrstami, ki izhajajo iz Mehike in Brazilije zato dobro prenašajo sušo manj pa padavine.

Bidens

Rod sodi med košarice, zanj pa so značilna ježkasta semena, ki se oprijemajo oblačil. Bidens je pogosta cvetlica v jugovzhodni Ameriki. Imenuje se tudi rumeni brkač

Božični kaktus

Cvetoča in povešava lončnica.

Breskev / nektarina

Spada med koščičarje. Rastlina ima bujno rast in močno odganja ter zraste do višine 5 m.

Brokoli

Spada med kapusnice. Je posebna, zelena različica cvetače, njegovo omesenelo socvetje pa je veliko bolj rahlo, predvsem pa manj časa vzdrži in hitro zacveti.

Brstični ohrovt

Spada med kapusnice. Ime je podobno, a rastlina je povsem drugačna od glavnatega ohrovta.

Bučke in buče

Spadajo med plodovke. Rastlina oblikuje dolge poganjke z velikimi rumenimi cvetovi iz katerih se razvije okrogel ali podolgovat plod. Barve plodu so lahko zelene, bele, rumene barve.

Cipresa

Vedno zelena drevesa in grmi. Oblika dreves stožčasta ali košata krošnja. Listi v obliki lusk , ki več let ne odpadejo. Plodovi kroglasti ali stožčaste oblike.

Citronasta mačja meta

Citronasta mačja meta je včasih rasla v mnogih vrtovih. Ker je na videz podobna melisi, jo nekateri z njo tudi zamenjujejo.

Citronasti ožep ali mehiška melisa

Citronasti ožep ali mehiška melisa je sorodnik bolj znanega kitajskega ožepa (Agastache rugosa), od katerega se razlikuje po bolj karminasto rdečem odtenku cvetov, ki sestavljajo klasasta socvetja.

Citronska melisa

Ko nanese pogovor na zelišča, ki dišijo po limoni, se vsakdo spomni na citronsko meliso, saj tudi njeno ime poudarja značilni svež limonast vonj.

Citronska meta

Meta med rastlinami z limonskim vonjem predstavlja citronska meta.

Cvetača

Spada med kapusnice. Velika rastlina, ki ima velike zelene liste. Na vrhu stebla razvije veliko čvrsto rožo. Moderne sorte z listi same zakrijejo rožo in jo zaščitijo pred vročino.

Čebula

Spada med čebulnice. V prehrani je najbolj pomemben podzemni del, ki jo tvorijo preobraženi luskolisti.

Česen

Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.

Črna redkev

Črno redkev gojimo zaradi podzemnega gomolja, ki ima tudi zdravilno vrednost.

Difenbahija

Listnata lončnica grmaste rasti.

Dojcija

Listopadni grmi, ki zraste do tri metre v višino in 2 m široko. Je hitro rastoč grm. Razvejana krošnja s šibastimi poganjki.

Drobnjak in šopasti česen

Spada med čebulnice. Namerno ti dve rastlini opisujemo skupaj, ker imata veliko skupnih značilnosti.

Endivija

Spada med solatnice. Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi.

Feferoni

Spada med plodovke. Rastlina oblikuje okoli 0,3 – 1 m visoko steblo, odvisno od sorte. Listi so srčaste oblike.

Figa

Spada med primorske rastline. Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnomi listi, katerega v juliju in avgustu pobiramo velike sladke plodove vijolične barve.

Fižol - nizek

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Fižol - visok

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Forzicija

Listopadni spomladi cvetoči grmi. Cvetovi zacvetijo pred olistanjem rastline.

Fuksija

Grm zraste do višine poldrugega metra in cveti od junija do septembra. Doma so v vlažnih gozdovih Srednje in Južne Amerike , Nove Zelandije in Tahitija. Čudovite rastline z cvetovi prav posebne oblike imenovane tudi lepotice v krilcih. Rastejo pokončno ali viseče. najboljše uspevajo na senčnih legah razen koraljnih fuksij, ki so najlepše na soncu.

Goji jagoda

Spada med jagodičevje. Goji jagoda ima oranžno rdeče plodove, ki uspevajo na gostem, do 3 m visokem listopadnem grmu, z izredno dolgimi in v loku povešajočimi, trnastimi vejami.

Grah

Spada med stročnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja. Cvetovi so bele ali vijolične barve. Stroki so zeleni in vsebujejo okrogla semena.

Grobeljnik

Viseči grobeljnik je povešava trpežna rastlina z vonjem po medu. Sadimo jo v viseče košare, balkonska korita ali posode.

Hojhera

Hojhera ali ognjeni dež je trajnica, ki jo gojimo zaradi njenih raznobarvnih vednozelenih listov. V naravi jo najdemo v Severni Ameriki, kjer raste predvsem v gorah. Poznanih je okoli 50 različnih vrst te rastline.

Hortenzija

Listopadni grmi ali vedno zelene vzpenjalke, kjer imajo posamezne vrste tudi oprijemalne korenine. Cvetovi ploščati ali strnjeni v kobulje.

Hosta

Hoste so zelo priljubljene trajnice za senčne lege, ki jih gojimo zaradi raznolikih in lepih listov, različne oblike in barve, in zaradi lepih cvetov. V naravi je razširjenih preko 80 vrst te rastline, predvsem jo najdemo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji. Iz teh vrst so nastali številni križanci, ki jih danes gojimo v Evropi.

Hren

Rastlina spada med križnice. Oblikuje dolg, bel koren, izrazitega aromatičnega okusa. Užitni listi so veliki, ovalne oblike in zrastejo do višine 1,5 m.

Ingver

Aromatična rastlina, ki je dala ime celotni družini ingverjevk, izvira iz subtropskih predelov jugovzhodne Azije. Podobna je trstiki in zraste več kot meter visoko.

Jablana

Jablana je do 10 m visoko listopadno drevo z belimi cvetovi, iz katerih se razvijejo plodovi – jabolka.

Jagode

Spada med jagodičevje. Je večletni zeleni grmiček s podzemno koreniko. Nadzemni del so zeleni listi z narezanim robom, ki izraščajo iz stebel.

Jagode

Spada med jagodičevje. Je večletni zeleni grmiček s podzemno koreniko. Nadzemni del so zeleni listi z narezanim robom, ki izraščajo iz stebel.

Jajčevec

Spada med plodovke. Ime ima po jajčastih plodovih, ki so lahko tudi okrogli, hruškasti ali zelo podolgovati.

Japonska kutina

Listopadni grm, bogat s trni, ki cveti spomladi. Zrastejo do 3m višine lahko tudi več, vendar jih lahko omejimo v rasti z obrezovanjem.

Kaki

Spada med primorske rastline. Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih pogojih doseže celo do 10 metrov višine.

Kamilice

Prava kamilica je rastlina iz družine nebinovk, ki raste po vse Evropi in zmernih območjih Azije, prenesli pa so jo tudi v zmerne predele Severne Amerike in Avstralije.

Kanarski netresk

Mesnata rastlina doma v mediteranskih državah.

Kapucinka

Izvira iz J Amerike in je občutljiva na mraz. Užitni so listi, cvetovi, popki in seme. Listi in cvetovi imajo krešast, lahko oster okus.

Kapucinka

Kapucinke najdemo predvsem v gorah Mehike, Argentine in Čila.

Kitajsko zelje

Spada med kapusnice. Poznan je tip, ki naredi okrogle ali podolgovate, trdno sklenjene, a obeljene glave. Listi so veliko bolj krhki in nežni kakor pri belem zelju, okus je nekoliko podoben repi in bolj sladkast.

Kivi

Rastlina spada med primorske rastline. Vzgajamo jo z glavnim deblom iz katerega izraščajo kordoni in iz njih mladi poganjki, na katerih bodo plodovi.

Kolerabica

Spada med kapusnice. Za razliko od njene starejše sestre kolerabe, uživamo pri kolerabici odebeljeno steblo.

Koper

Koper je enoletna začimbna rastlina. Cveti v velikih rumenih kobulih in ima modrikasto zelene liste. Zraste tudi do 120 cm visoko.

Kopriva

Spada med špinačnice. Je trajnica z razvejanim, plazečimi poganjki. Steblo je visoko, štirioglate oblike. Listi so podolgovati, zelene barve, na katerih so dlačice, ki vsebujejo dražilni strup.

Korenje

Spada med korenovke. Oblikuje koren, ki je lahko rumene ali bele barve. Pojavile so se sorte, ki so lahko vijolične barve.

Kosmulja

Spada med jagodičevje. Grmi kosmulj so različno visoki, kar je odvisno tudi od načina vzgoje.

Kosteničevje

Med kosteničevje sodijo listopadni in vedno zeleni grmi ter vzpenjalke z olesenelimi stebli. Cvetovi so cevasti in široko razprti prijetnega vonja. Listi jajčasti temno zeleno obarvani. Plodovi drobne jagode rdeče ali črne barve.

Krebuljica

Krebuljica po videzu spominja na peteršilj, čeprav ima nežnejše lističe.

Krizantema

Krizanteme gojimo zaradi lepe goste rasti, obilnega cvetenja in lepih barv cvetov. V rod krizantem so enoletnice, trajnice in polgrmi, skupno več kot 200 vrst rastlin.

Krompir

Spada med gomoljnice. Rastline pod zemljo ustvarijo gomolje različnih velikosti, s katerimi rastlino tudi razmnožujemo.

Lepe očke

V rod lepih očk spada nekaj več kot 100 različnih vrst enoletnic in trajnic, ki izvirajo iz Severne in Južne Amerike. Bogato cvetijo, cvetovi pa so podobni marjetkam.

Lovorikovec

Vedno zeleni grm, v začetku z zelo gosto in košato krošnjo, ki se z leti redči. Zraste do 5 m visoko in 6 m široko.

Lubenice

Lubenice gojimo zaradi velikih, buči podobnih plodov z okunim rdečkastim mesom.

Luštrek

Luštrek je najvišji med vsemi gojenimi kobulnicami. v vrtu zraste do 150 cm visoko.

Mačja meta

Mačja meta je zanimiva in trpežna trajnica, ki jo sadimo zaradi modro zelenih aromatičnih listov in vijoličnih cvetov, ki se dolgo ohranijo. Sadimo jo na gredice, v skalnjak, obenem je pa tudi primeren in koristen sosed vrtnicam. V naravi najdemo okoli 250 različnih vrst. Uspevajo na vlažnih gorskih terenih, travnikih in gozdnih robovih Evrope, Azije in severne Afrike.

Magnolija

Listopadna drevesa in vedno zelena drevesa in grmi. Magnolije najdemo v obliki grmov, nizkih dreves ali dreves do 15 m višine.

Majaron

Majaron je nizko zelišče z majhnimi jajčastimi listki.

Malina

Spada med jagodičevje. Raste v obliki grma z dolgimi poganjki, ki lahko sežejo preko 3 m.

Marjeta

Prve grmaste marjete so na našo celino prišle že v 17. stoletju, danes pa jih gojimo tudi visokostebelno.

Maslenica

Maslenice so nezahtevne in trpežne trajnice. Poznamo okoli 20 vrst, ki jih najdemo na Kitajskem in Japonskem. Predvsem uspevajo na travnikih, ob robovih gozdov, na bregovih rek in jezer.

Materina dušica

Poznamo več sort materine dušice. Thymus vulgaris - materina dušica je nizek polgrm s škrlatno rdečimi cvetovi.

Medvejka

Vedno zeleni ali listopadni grmi. Veje lokasto upognjene.

Meta

Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina.

Metuljnik

Listopadni in vedno zeleni grmi z lokasto upognjenimi vejami. Dišeči gosti cvetovi privabljajo metulje od tod ime metuljnik.

Mleček

Mlečke gojimo zaradi nenavadnih cvetov in lepih listov. V naravi lahko najdemo okoli 2000 različnih vrst enoletnic, grmov, trajnic, sukulentov in dreves iz te družine. Razširjena je po vsem svetu.
Navadni lovor

Navadni lovor

Navadni lovor ima zimzelene, ovalne, včasih nekoliko narezane in zelo usnjate liste, cvetovi pa so zelenkasto rumeni. Ker je dvodomna rastlina, so ene rastline samo moške in druge le ženske.

Ognjič

Ognjič je prezimna enoletnica, ki spada v skupino nebinovk (Asteraceae). Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve. Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste do 60 cm visoko.

Oreh

Spada med lupinarje. Zraste lahko do 35 m.

Origano

Je zelnata trajnica, zraste do 50 cm visoko.

Orlica

Orlice so zanimive in očarljive trajnice z zvonastimi cvetovi. Vedno so bile priljubljen del kmečkih vrtov. Poznamo več kot 70 vrst orlic, ki uspevajo na travnikih, gozdovih in tudi v gorah.

Ostrožnik

Ostrožniki so zelo raznolik rod rastlin, saj uspeva v naravi več ko 350 različnih vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic. Na vrtu nas očarajo kot najlepše visoke trajnice.

Paprika

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Paradižnik

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Pastinak

Spada med korenovke. Listi so svetleje zeleni, niso bleščeče gladki, precej višji zrastejo, lističi pa so večji kakor pri peteršilju. V zemlji jeseni zraste velika aromatična bela korenina.

Pehtran

Rastlina je trajnica grmičaste razrasti s suličastimi temno zelenimi lističi, ki so rahlo nazobčani, dolgi od tri do sedem centimetrov in široki od tri do šest milimetrov.

Pelargonija

Pelargonije veljajo za eno najstarejših okenskih in balkonskih rastlin.

Pelin

Pelin je trajnica, ki zraste med 60 in 120 cm visoko. Listi so pahljačasto razdeljeni in srebrnkaste barve. Cvetovi so razvrščeni v koških.

Perjanka

Perjanka je okrasna trava, ki jo sadimo zaradi lepih ščetinastih socvetij, ki cvetijo od poletja do jeseni. V naravi lahko najdemo okoli 80 vrst enoletnih in trajnih perjank. Predvsem uspevajo v tropskih in toplejših predelih po gozdovih, savanah in travnikih.

Perunika

Perunike so priljubljene trajnice, ki jih gojimo zaradi lepih in barvitih cvetov. V naravi najdemo okoli 300 različnih vrst, ki so razširjene po zmernih predelih severne poloble.

Peteršilj

Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.

Petunija

Petunija spada med razhudnike ali Solanaceae in izvira iz Brazilije, Mehike in Argentine. Njeno ime lahko prevedemo kot tobak.

Plahtica

Plahtica je trajnica za vrtne grede, ki jo najdemo na travnikih in robovih gozdov Evrope in Azije.

Por

Spada med čebulnice. Por takoj ločimo od drugih čebulnic po ploščatih listih.

Portulak

Rod portulakov obsega več kot 100 vrst, ki se razraščajo v tropskih in subtropskih področjih sveta. Velecvetni portulak ali tolščak izvira iz Brazilije in Argentine.

Pušpan

Vedno zelen košat grm nižje rasti, v višino zraste do pol metra. Odlikujejo ga čvrsta rast in majhni usnjati zimzeleni listi, ki so gosto razporejeni po vejicah. Cvetovi so komaj opazni in okrasno niso pomembni.

Radič

Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.

Redkev in redkvica

Spada med kapusnice. Rastlini sta si podobni, le da je redkvica manjša in hitrejša različica redkve.

Regrat

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto s podolgovatimi narezanimi listi. Cvet je rumene barve, seme je puhasto, "lučka".

Ribez

Spada med jagodičevje. V skupini ribezov imamo rdeči, črni in beli ribez, kosmulje in križance med črnim ribezom in kosmuljami (josta).

Rman

Poznamo veliko različnih vrst in sort rmanov, lahko so nizki in jih sadimo na skalnjake ali visoki za gredice s trajnicami.

Rožmarin

Rožmarin je rastlina odprtih, tudi skalovitih predelov, občasno ga najdemo še v podrasti. S sivkastim videzom nakazuje, da je prilagojen močnemu soncu. Zacveti že zgodaj spomladi, ko je še dovolj vlage.

Sivka

Je zimzelena grmičasta rastlina, ki izvira iz Afrike, Španije, Italije in Francije.

Sliva

Spada med koščičarje. Lahko zraste do 8 m višine. Cvetovi so bele barve. Plod je ovalen ali okrogel, ponavadi modre do vijolične barve. Lahko je tudi rumenih ali rdečih odtenkov.

Solata

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.

Srčki

Srčki so trpežne trajnice, ki uspevajo v senčnih predelih. Poznamo okoli 20 vrst, ki rastejo v vlažnih gozdovih Severne Amerike in Azije.

Šetraj

Šetraji so od nekdaj veljali za uporabne rastline. Vrtni šetraj (S. hortensis) je enoletnica, ki pa, ko jo enkrat dobimo na vrt, postane pravi plevel.

Šetraj

Šetraji so od nekdaj veljali za uporabne rastline. Vrtni šetraj (S. hortensis) je enoletnica, ki pa, ko jo enkrat dobimo na vrt, postane pravi plevel. Drobna semena, ki jih naredi jeseni, so dovolj, da je naslednje leto tam že polno rastlin.

Španski bezeg - lipovec

Rod listopadnih grmov in dreves. Gosta latasta socvetja sestavljena iz majhnih cevastih cvetov, prijetnega vonja in različnih barv. Listi srčasti, mehki podobni lipi od tod ime lipovec.

Špargelj

Spada med beluševke. Je trajnica, pri kateri iz rizomov v zemlji izraščajo poganjki, ki so zelene barve. Pokončni poganjki so lahko visoki do 2 m.

Špinača

Spada med špinačnice. Špinača je listnata vrtnina s temno zelenimi listi.

Tagetes

Tagetes je cvetoča enoletnica in čudovit okras v zelenjavnem vrtu. Privabi mnoge koristne insekte, med njimi čebele opraševalke, in tiste, ki se hranijo z ušmi in drugimi škodljivimi insekti.

Timijan

Timijan je trajni grm, ki zraste do 15 do 30 cm v višino. Prepoznamo ga po temno lila cvetovih in majhnih zelenih listih.

Tunbergija

Tunbergija je pri nas zelo priljubljena plezavka. Rod tunbergij šteje okoli 100 vrst enoletnic, vzpenjavk, trajnic in grmov.

Vinska trta

Vinska trta je trajna, olesenela gojena rastlina. Po naravi je vzpenjavka, ki se razrašča po drevju, grmovju in ob drugi opori. Vinogradnik z zimsko in poletno rezjo posega v trs in mu uravnava rast, rodnost, kakovost pridelka.

Vodenka

Vodenke v naravi uspevajo v tropskem podnebju Nove Gvineje. So enoletne rastline. Poznamo navadne in novogvinejske vodenke.

Volčji bob

Volčji bob lahko uvrstimo med najrazkošnejše trajnice, ki jih sadimo v vrtove. Gojimo ga zaradi velikih pokončnih socvetij, ki se odpirajo v začetku poletja. V naravi najdemo koli 200 enoletnih, dvoletnih in trajnih vrst te rastline, ki uspeva v Ameriki, v Sredozemlju in v severni Afriki.

Vrtnice

Vrtnice so med najstarejšimi poznanimi rožami in še vedno med najbolj priljubljenimi. Zapeljujejo nas z omamnim vonjem in cvetovi vseh barv, zato so nepogrešljive skoraj v vsakem vrtu. Posvetimo jim nekaj pozornosti, da bodo lahko še lepše. Strokovnjaki razvrščajo vrtnice v 39 skupin, vendar je za povprečnega ljubitelja dovolj, da zna ločiti med osnovnimi skupinami, ki se v vrtovih najpogosteje pojavljajo.

Zelena

Spada med korenovke. Poznamo listno, belušno in gomoljno zeleno, pri nas se najpogosteje uporablja slednja. Rastlina ima izrazit vonj.

Zelje

Spada med kapusnice. Rastlina oblikuje velike liste in na sredini glavo. Barve so od temno zelene do rumeno zelene in modrih odtenkov. Glave so lahko rahlo sploščene ali koničaste, odvisno od sorte.

Zvončnica

Rod zvončnic obsega skoraj 300 vrst enoletnih, dvoletnih in trajnih rastlin. Najdemo jih v deželah Balkana, na Kavkazu in v Sredozemlju.

Žajbelj

Žajbelj je značilna rastlina sredozemske flore. Zraste do 60 centimetrov visoko. Spodnji deli stebla so oleseneli, mlajše vejice so zelene in imajo stebla kvadratastega prereza.
Za komentiranje se prijavite