Vrtovi člana

Ameriški slamnik je rastlina prerij Severne Amerike, danes pa jo vzgajajo kot okrasno ali zdravilno rastlino po vsem svetu.

Spada med jagodičevje. Gojimo jo v obliki grma s stebli do višine 3 m, odvisno od sorte.

Poznamo več kot 250 različnih vrst trajnih in enoletnih aster, ki uspevajo v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Grška beseda #aster" pomeni zvezda, kar se nanaša na cvetove , ki so zvezdaste oblike. Astre razlikujemo glede na čas cvetenja in na rastišče, pri nas pa so najpogostejše jesenske astre.

Baklasta lilija je poleti cvetoča trajnica z dolgimi suličastimi listi in velikimi pokončnimi socvetji. V naravi najdemo okoli 70 različnih vrst te rastline, pretežno je razširjena v goratih predelih in na travnikih Južne Afrike.

Bazilika je enoletna rastlina, visoka do 60 cm, ima dolgopecljate, včasih malo nazobčane liste.

Grmiček begonije zraste različno visoko odvisno od sorte. Gojimo križance med vrstami, ki izhajajo iz Mehike in Brazilije zato dobro prenašajo sušo manj pa padavine.

Rod sodi med košarice, zanj pa so značilna ježkasta semena, ki se oprijemajo oblačil. Bidens je pogosta cvetlica v jugovzhodni Ameriki. Imenuje se tudi rumeni brkač

Cvetoča in povešava lončnica.

Spada med koščičarje. Rastlina ima bujno rast in močno odganja ter zraste do višine 5 m.

Spada med kapusnice. Je posebna, zelena različica cvetače, njegovo omesenelo socvetje pa je veliko bolj rahlo, predvsem pa manj časa vzdrži in hitro zacveti.

Spada med kapusnice. Ime je podobno, a rastlina je povsem drugačna od glavnatega ohrovta.

Spadajo med plodovke. Rastlina oblikuje dolge poganjke z velikimi rumenimi cvetovi iz katerih se razvije okrogel ali podolgovat plod. Barve plodu so lahko zelene, bele, rumene barve.

Vedno zelena drevesa in grmi. Oblika dreves stožčasta ali košata krošnja. Listi v obliki lusk , ki več let ne odpadejo. Plodovi kroglasti ali stožčaste oblike.

Citronasta mačja meta je včasih rasla v mnogih vrtovih. Ker je na videz podobna melisi, jo nekateri z njo tudi zamenjujejo.

Citronasti ožep ali mehiška melisa je sorodnik bolj znanega kitajskega ožepa (Agastache rugosa), od katerega se razlikuje po bolj karminasto rdečem odtenku cvetov, ki sestavljajo klasasta socvetja.

Ko nanese pogovor na zelišča, ki dišijo po limoni, se vsakdo spomni na citronsko meliso, saj tudi njeno ime poudarja značilni svež limonast vonj.

Meta med rastlinami z limonskim vonjem predstavlja citronska meta.

Spada med kapusnice. Velika rastlina, ki ima velike zelene liste. Na vrhu stebla razvije veliko čvrsto rožo. Moderne sorte z listi same zakrijejo rožo in jo zaščitijo pred vročino.

Spada med čebulnice. V prehrani je najbolj pomemben podzemni del, ki jo tvorijo preobraženi luskolisti.

Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.

Črno redkev gojimo zaradi podzemnega gomolja, ki ima tudi zdravilno vrednost.

Listnata lončnica grmaste rasti.

Listopadni grmi, ki zraste do tri metre v višino in 2 m široko. Je hitro rastoč grm. Razvejana krošnja s šibastimi poganjki.

Spada med čebulnice. Namerno ti dve rastlini opisujemo skupaj, ker imata veliko skupnih značilnosti.

Spada med solatnice. Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi.

Spada med plodovke. Rastlina oblikuje okoli 0,3 – 1 m visoko steblo, odvisno od sorte. Listi so srčaste oblike.

Spada med primorske rastline. Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnomi listi, katerega v juliju in avgustu pobiramo velike sladke plodove vijolične barve.

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Listopadni spomladi cvetoči grmi. Cvetovi zacvetijo pred olistanjem rastline.

Grm zraste do višine poldrugega metra in cveti od junija do septembra. Doma so v vlažnih gozdovih Srednje in Južne Amerike , Nove Zelandije in Tahitija. Čudovite rastline z cvetovi prav posebne oblike imenovane tudi lepotice v krilcih. Rastejo pokončno ali viseče. najboljše uspevajo na senčnih legah razen koraljnih fuksij, ki so najlepše na soncu.

Spada med jagodičevje. Goji jagoda ima oranžno rdeče plodove, ki uspevajo na gostem, do 3 m visokem listopadnem grmu, z izredno dolgimi in v loku povešajočimi, trnastimi vejami.

Spada med stročnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja. Cvetovi so bele ali vijolične barve. Stroki so zeleni in vsebujejo okrogla semena.

Viseči grobeljnik je povešava trpežna rastlina z vonjem po medu. Sadimo jo v viseče košare, balkonska korita ali posode.

Hojhera ali ognjeni dež je trajnica, ki jo gojimo zaradi njenih raznobarvnih vednozelenih listov. V naravi jo najdemo v Severni Ameriki, kjer raste predvsem v gorah. Poznanih je okoli 50 različnih vrst te rastline.

Listopadni grmi ali vedno zelene vzpenjalke, kjer imajo posamezne vrste tudi oprijemalne korenine. Cvetovi ploščati ali strnjeni v kobulje.

Hoste so zelo priljubljene trajnice za senčne lege, ki jih gojimo zaradi raznolikih in lepih listov, različne oblike in barve, in zaradi lepih cvetov. V naravi je razširjenih preko 80 vrst te rastline, predvsem jo najdemo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji. Iz teh vrst so nastali številni križanci, ki jih danes gojimo v Evropi.

Rastlina spada med križnice. Oblikuje dolg, bel koren, izrazitega aromatičnega okusa. Užitni listi so veliki, ovalne oblike in zrastejo do višine 1,5 m.

Aromatična rastlina, ki je dala ime celotni družini ingverjevk, izvira iz subtropskih predelov jugovzhodne Azije. Podobna je trstiki in zraste več kot meter visoko.

Jablana je do 10 m visoko listopadno drevo z belimi cvetovi, iz katerih se razvijejo plodovi – jabolka.

Spada med jagodičevje. Je večletni zeleni grmiček s podzemno koreniko. Nadzemni del so zeleni listi z narezanim robom, ki izraščajo iz stebel.

Spada med plodovke. Ime ima po jajčastih plodovih, ki so lahko tudi okrogli, hruškasti ali zelo podolgovati.

Listopadni grm, bogat s trni, ki cveti spomladi. Zrastejo do 3m višine lahko tudi več, vendar jih lahko omejimo v rasti z obrezovanjem.

Spada med primorske rastline. Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih pogojih doseže celo do 10 metrov višine.

Prava kamilica je rastlina iz družine nebinovk, ki raste po vse Evropi in zmernih območjih Azije, prenesli pa so jo tudi v zmerne predele Severne Amerike in Avstralije.

Mesnata rastlina doma v mediteranskih državah.

Kapucinke najdemo predvsem v gorah Mehike, Argentine in Čila.

Spada med kapusnice. Poznan je tip, ki naredi okrogle ali podolgovate, trdno sklenjene, a obeljene glave. Listi so veliko bolj krhki in nežni kakor pri belem zelju, okus je nekoliko podoben repi in bolj sladkast.

Rastlina spada med primorske rastline. Vzgajamo jo z glavnim deblom iz katerega izraščajo kordoni in iz njih mladi poganjki, na katerih bodo plodovi.

Spada med kapusnice. Za razliko od njene starejše sestre kolerabe, uživamo pri kolerabici odebeljeno steblo.

Koper je enoletna začimbna rastlina. Cveti v velikih rumenih kobulih in ima modrikasto zelene liste. Zraste tudi do 120 cm visoko.

Spada med špinačnice. Je trajnica z razvejanim, plazečimi poganjki. Steblo je visoko, štirioglate oblike. Listi so podolgovati, zelene barve, na katerih so dlačice, ki vsebujejo dražilni strup.

Spada med korenovke. Oblikuje koren, ki je lahko rumene ali bele barve. Pojavile so se sorte, ki so lahko vijolične barve.

Spada med jagodičevje. Grmi kosmulj so različno visoki, kar je odvisno tudi od načina vzgoje.

Med kosteničevje sodijo listopadni in vedno zeleni grmi ter vzpenjalke z olesenelimi stebli. Cvetovi so cevasti in široko razprti prijetnega vonja. Listi jajčasti temno zeleno obarvani. Plodovi drobne jagode rdeče ali črne barve.

Krebuljica po videzu spominja na peteršilj, čeprav ima nežnejše lističe.

Krizanteme gojimo zaradi lepe goste rasti, obilnega cvetenja in lepih barv cvetov. V rod krizantem so enoletnice, trajnice in polgrmi, skupno več kot 200 vrst rastlin.

Spada med gomoljnice. Rastline pod zemljo ustvarijo gomolje različnih velikosti, s katerimi rastlino tudi razmnožujemo.

V rod lepih očk spada nekaj več kot 100 različnih vrst enoletnic in trajnic, ki izvirajo iz Severne in Južne Amerike. Bogato cvetijo, cvetovi pa so podobni marjetkam.

Vedno zeleni grm, v začetku z zelo gosto in košato krošnjo, ki se z leti redči. Zraste do 5 m visoko in 6 m široko.

Lubenice gojimo zaradi velikih, buči podobnih plodov z okunim rdečkastim mesom.

Luštrek je najvišji med vsemi gojenimi kobulnicami. v vrtu zraste do 150 cm visoko.

Mačja meta je zanimiva in trpežna trajnica, ki jo sadimo zaradi modro zelenih aromatičnih listov in vijoličnih cvetov, ki se dolgo ohranijo. Sadimo jo na gredice, v skalnjak, obenem je pa tudi primeren in koristen sosed vrtnicam. V naravi najdemo okoli 250 različnih vrst. Uspevajo na vlažnih gorskih terenih, travnikih in gozdnih robovih Evrope, Azije in severne Afrike.

Listopadna drevesa in vedno zelena drevesa in grmi. Magnolije najdemo v obliki grmov, nizkih dreves ali dreves do 15 m višine.

Majaron je nizko zelišče z majhnimi jajčastimi listki.

Spada med jagodičevje. Raste v obliki grma z dolgimi poganjki, ki lahko sežejo preko 3 m.

Prve grmaste marjete so na našo celino prišle že v 17. stoletju, danes pa jih gojimo tudi visokostebelno.

Maslenice so nezahtevne in trpežne trajnice. Poznamo okoli 20 vrst, ki jih najdemo na Kitajskem in Japonskem. Predvsem uspevajo na travnikih, ob robovih gozdov, na bregovih rek in jezer.

Poznamo več sort materine dušice. Thymus vulgaris - materina dušica je nizek polgrm s škrlatno rdečimi cvetovi.

Vedno zeleni ali listopadni grmi. Veje lokasto upognjene.

Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina.

Listopadni in vedno zeleni grmi z lokasto upognjenimi vejami. Dišeči gosti cvetovi privabljajo metulje od tod ime metuljnik.

Mlečke gojimo zaradi nenavadnih cvetov in lepih listov. V naravi lahko najdemo okoli 2000 različnih vrst enoletnic, grmov, trajnic, sukulentov in dreves iz te družine. Razširjena je po vsem svetu.

Navadni lovor ima zimzelene, ovalne, včasih nekoliko narezane in zelo usnjate liste, cvetovi pa so zelenkasto rumeni. Ker je dvodomna rastlina, so ene rastline samo moške in druge le ženske.

Ognjič je prezimna enoletnica, ki spada v skupino nebinovk (Asteraceae). Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve. Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste do 60 cm visoko.

Spada med lupinarje. Zraste lahko do 35 m.

Je zelnata trajnica, zraste do 50 cm visoko.

Orlice so zanimive in očarljive trajnice z zvonastimi cvetovi. Vedno so bile priljubljen del kmečkih vrtov. Poznamo več kot 70 vrst orlic, ki uspevajo na travnikih, gozdovih in tudi v gorah.

Ostrožniki so zelo raznolik rod rastlin, saj uspeva v naravi več ko 350 različnih vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic. Na vrtu nas očarajo kot najlepše visoke trajnice.

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Spada med korenovke. Listi so svetleje zeleni, niso bleščeče gladki, precej višji zrastejo, lističi pa so večji kakor pri peteršilju. V zemlji jeseni zraste velika aromatična bela korenina.

Rastlina je trajnica grmičaste razrasti s suličastimi temno zelenimi lističi, ki so rahlo nazobčani, dolgi od tri do sedem centimetrov in široki od tri do šest milimetrov.

Pelargonije veljajo za eno najstarejših okenskih in balkonskih rastlin.

Pelin je trajnica, ki zraste med 60 in 120 cm visoko. Listi so pahljačasto razdeljeni in srebrnkaste barve. Cvetovi so razvrščeni v koških.

Perjanka je okrasna trava, ki jo sadimo zaradi lepih ščetinastih socvetij, ki cvetijo od poletja do jeseni. V naravi lahko najdemo okoli 80 vrst enoletnih in trajnih perjank. Predvsem uspevajo v tropskih in toplejših predelih po gozdovih, savanah in travnikih.

Perunike so priljubljene trajnice, ki jih gojimo zaradi lepih in barvitih cvetov. V naravi najdemo okoli 300 različnih vrst, ki so razširjene po zmernih predelih severne poloble.

Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.

Petunija spada med razhudnike ali Solanaceae in izvira iz Brazilije, Mehike in Argentine. Njeno ime lahko prevedemo kot tobak.

Plahtica je trajnica za vrtne grede, ki jo najdemo na travnikih in robovih gozdov Evrope in Azije.

Spada med čebulnice. Por takoj ločimo od drugih čebulnic po ploščatih listih.

Rod portulakov obsega več kot 100 vrst, ki se razraščajo v tropskih in subtropskih področjih sveta. Velecvetni portulak ali tolščak izvira iz Brazilije in Argentine.

Vedno zelen košat grm nižje rasti, v višino zraste do pol metra. Odlikujejo ga čvrsta rast in majhni usnjati zimzeleni listi, ki so gosto razporejeni po vejicah. Cvetovi so komaj opazni in okrasno niso pomembni.

Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.

Spada med kapusnice. Rastlini sta si podobni, le da je redkvica manjša in hitrejša različica redkve.

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto s podolgovatimi narezanimi listi. Cvet je rumene barve, seme je puhasto, "lučka".

Spada med jagodičevje. V skupini ribezov imamo rdeči, črni in beli ribez, kosmulje in križance med črnim ribezom in kosmuljami (josta).

Poznamo veliko različnih vrst in sort rmanov, lahko so nizki in jih sadimo na skalnjake ali visoki za gredice s trajnicami.

Rožmarin je rastlina odprtih, tudi skalovitih predelov, občasno ga najdemo še v podrasti. S sivkastim videzom nakazuje, da je prilagojen močnemu soncu. Zacveti že zgodaj spomladi, ko je še dovolj vlage.

Je zimzelena grmičasta rastlina, ki izvira iz Afrike, Španije, Italije in Francije.

Spada med koščičarje. Lahko zraste do 8 m višine. Cvetovi so bele barve. Plod je ovalen ali okrogel, ponavadi modre do vijolične barve. Lahko je tudi rumenih ali rdečih odtenkov.

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.

Srčki so trpežne trajnice, ki uspevajo v senčnih predelih. Poznamo okoli 20 vrst, ki rastejo v vlažnih gozdovih Severne Amerike in Azije.

Šetraji so od nekdaj veljali za uporabne rastline. Vrtni šetraj (S. hortensis) je enoletnica, ki pa, ko jo enkrat dobimo na vrt, postane pravi plevel. Drobna semena, ki jih naredi jeseni, so dovolj, da je naslednje leto tam že polno rastlin.

Rod listopadnih grmov in dreves. Gosta latasta socvetja sestavljena iz majhnih cevastih cvetov, prijetnega vonja in različnih barv. Listi srčasti, mehki podobni lipi od tod ime lipovec.

Spada med beluševke. Je trajnica, pri kateri iz rizomov v zemlji izraščajo poganjki, ki so zelene barve. Pokončni poganjki so lahko visoki do 2 m.

Spada med špinačnice. Špinača je listnata vrtnina s temno zelenimi listi.

Tagetes je cvetoča enoletnica in čudovit okras v zelenjavnem vrtu. Privabi mnoge koristne insekte, med njimi čebele opraševalke, in tiste, ki se hranijo z ušmi in drugimi škodljivimi insekti.

Timijan je trajni grm, ki zraste do 15 do 30 cm v višino. Prepoznamo ga po temno lila cvetovih in majhnih zelenih listih.

Tunbergija je pri nas zelo priljubljena plezavka. Rod tunbergij šteje okoli 100 vrst enoletnic, vzpenjavk, trajnic in grmov.

Vinska trta je trajna, olesenela gojena rastlina. Po naravi je vzpenjavka, ki se razrašča po drevju, grmovju in ob drugi opori. Vinogradnik z zimsko in poletno rezjo posega v trs in mu uravnava rast, rodnost, kakovost pridelka.

Vodenke v naravi uspevajo v tropskem podnebju Nove Gvineje. So enoletne rastline. Poznamo navadne in novogvinejske vodenke.

Volčji bob lahko uvrstimo med najrazkošnejše trajnice, ki jih sadimo v vrtove. Gojimo ga zaradi velikih pokončnih socvetij, ki se odpirajo v začetku poletja. V naravi najdemo koli 200 enoletnih, dvoletnih in trajnih vrst te rastline, ki uspeva v Ameriki, v Sredozemlju in v severni Afriki.

Vrtnice so med najstarejšimi poznanimi rožami in še vedno med najbolj priljubljenimi. Zapeljujejo nas z omamnim vonjem in cvetovi vseh barv, zato so nepogrešljive skoraj v vsakem vrtu. Posvetimo jim nekaj pozornosti, da bodo lahko še lepše. Strokovnjaki razvrščajo vrtnice v 39 skupin, vendar je za povprečnega ljubitelja dovolj, da zna ločiti med osnovnimi skupinami, ki se v vrtovih najpogosteje pojavljajo.

Spada med korenovke. Poznamo listno, belušno in gomoljno zeleno, pri nas se najpogosteje uporablja slednja. Rastlina ima izrazit vonj.

Spada med kapusnice. Rastlina oblikuje velike liste in na sredini glavo. Barve so od temno zelene do rumeno zelene in modrih odtenkov. Glave so lahko rahlo sploščene ali koničaste, odvisno od sorte.

Rod zvončnic obsega skoraj 300 vrst enoletnih, dvoletnih in trajnih rastlin. Najdemo jih v deželah Balkana, na Kavkazu in v Sredozemlju.