Sadili smo breskev in borovnico

Le kdo ne bi imel sadnega drevesa z okusnimi sadeži ali pa vsaj svojega grma, da si po svoji želji nabere svežih na soncu dozorelih sladkih plodov. Davorin Gamser, naš avtor člankov in član kluba ter strokovni sodelavec Sadjarstva Mirosan, kjer je vodja drevesnice, je sadjar z dušo in srcem kot rečemo, nam je tokrat na terenu predstavil nekaj najpomembnejših napotkov za pravilno in uspešno sajenje sadik.

Obiskali smo ga ravno v času, ko so imeli v drevesnici sadilno aktivnost, tako nam je ob sadikah breskve in borovnice pokazal nekaj zanimivosti.

Sajenje sadnih sadik (foto1)

Puljeno sadiko iz zasipa, ki smo jo danes posadili, smo pred sajenjem za 24 ur namočili v vodo, da so se korenine napile vode in niso izsušene. Tako bo posajena sadika lahko začela hitreje in močneje rasti.

V že izkopano sadilno jamo smo nasuli mešanico komposta in zemlje (1 del komposta in 3 dele zemlje). Dodali smo dve pesti organskega gnojila v obliki pelet Plantela Organik za sadike, ki je priročno pakirano v majhne vrečke, hranila postopno sprošča vso rastno sezono, ki so potrebna mladi rastlini za boljšo rast. Vse smo dobro premešali, da bo gnojilo prijazno koreninam.

V tako pripravljeno mešanico smo posadili sadiko ter pazili, da je ostalo cepljeno mesto po posaditvi 15 - 20 cm nad zemljo. Pregloboko posajena sadika bi sicer le bujno rasla, a slabo rodila. Sadilno mesto smo do vrha in malo čez zasuli z zemljo, zahodili ter posajeno sadiko dobro zalili, ustrezno prikrajšali in privezali k opori.

Z gnojenjem s peleti Plantella Organik povečujemo delež organske snovi v tleh, saj so tako oskrbljena z več rastlinam dostopnimi hranili in so bolje mikrobiološko aktivna. Kakovosten hlevski gnoj je namreč danes težko dobiti, za spomladansko sajenje pa je to gnojilo, narejeno po posebnem postopku iz naravnega piščančjega gnoja, še primernejše, zelo enostavno za uporabo in enako učinkovito.

Posebnost pri sajenju je breskev (foto 2)

Sadiko breskve smo po sajenju močno prikrajšali: glavni poganjek na cca 1 m do 1,3 m, vse stranske poganjke pa na cca 10 cm. Tako prikrajšane breskve bodo lepo odgnale, tvorile ogrodne veje na pravih mestih in nam ne bodo pobegnile v višino. Rodni volumen bomo s pravilno rezjo tudi v naslednjih letih sadikine rasti vzgajali tako, da bomo lahko plodove obirali s tal.

Sredstvo za odpravljanje kislosti (foto 3)

Ponekod so v sadovnjakih tla prekisla, s čimer onemogočajo sadikam dobro absorpcijo hranil. Na Sadjarstvu Mirosan pred sajenjem sadik opravijo analizo kislosti tal: če je pH vrednost prenizka (manjša od 6), tla po sajenju apnijo. Tudi pri današnjem sajenju smo to storili. Uporabili smo sredstvo za odpravljanje kislosti tal Plantella Kalcivit (do 50 kg na 100 m²), ki uravnava kislost tal.

Vendar tega nikoli ne delajmo kar na pamet, ampak le po predhodni analizi pH vrednosti zemljišča. Ta ukrep ponavljamo vsakih nekaj let, da vzdržujemo optimalni pH za naš sadni vrt (za večino sadnega drevja je to pH od 6 do 6,5).

Sajenje ameriške borovnice (foto 4)

Ameriške borovnice so dokaj nezahtevne kisloljubne rastline, ki nas razveseljujejo z obilnim in okusnim pridelkom. Ker pa ne prenašajo suše, jih zalivamo tudi v sušnih zimah in pomladih. Tudi zdaj smo jih po sajenju dobro zalili. V prvem letu po sajenju pa bomo s sadike odstranili vse cvetove, da se bo bolje vrasla in je plodovi ne bi preveč izčrpali.

Najpomembnejša za uspešno gojenje ameriških borovnic so ustrezno kisla tla s pH vrednostjo 4,5. Najprej smo izkopali večjo sadilno jamo. Ker po navadi tla sama po sebi niso ustrezno kisla za borovnico, smo jamo napolnili z Bio Plantella Zemljo za borovnice, ki zagotavlja optimalno kislo pH vrednost, lahko bi dodali še boljšo Bio Plantella Zemljo za borovnice, a smo jo že porabili pri predhodnih sadikah borovnic.

Kisel substrat in gnojilo (foto 5)

V ta kisel substrat smo umešali še Bio Plantella Nutrivit za borovnice in kisloljubne rastline, ki je dolgo delujoče gnojilo s prilagojeno formulo prav za borovnice ter omogoča rastlini dostop do hranil v tleh vso rastno sezono. Ob izkopu sadilne jame nismo vanjo ob rob ali na dno podlagali plastične folije, kot to počnejo nekateri z namenom, da se kisla in navadna zemlja ne bi mešali. Uporaba folije ni potrebna oziroma celo škodi, saj bi omejevala odtekanje vode ob padavinah in bi korenine utonile in zgnile.

Po sajenju borovnice smo naredili okoli borovnice zastirko iz smrekove žagovine, ki bo ščitila zemljo pred izsušitvijo in pleveljo ter v naslednjih letih ohranjala ustrezno kislost. V naslednjih letih bomo še dodajali omenjeno zemljo, ker se bo posedala.

Spomladansko gnojenje sadnih rastlin (foto 6)

Na zemljišču sadovnjaka je ponekod delež organske snovi v prsti prenizek. Z rednim vsakoletnim dodajanjem organskih pelet Plantela Organik, ki jih preprosto posujemo po tleh in rahlo podkopljemo, zvišujemo količino dostopnih hranil in hkrati povečujemo mikrobiološko aktivnost tal. Gnojilo Plantela Organik, ki je dovoljeno v ekološki pridelavi, smo potrosili (do 15kg /100 m²) po površini nasada tik pred dežjem.