Kako vzgojiti veliko slastnih in zdravih jagod, borovnic in malin? - Klub Gaia
Slovenian
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia Naredi vrt
Show menu

Kako vzgojiti veliko slastnih in zdravih jagod, borovnic in malin?

Vsi vemo, da so okusni drobni sadeži, kot so jagode, borovnice ali maline pravi vitaminski zakladi (o tem smo pisali v članku Jagodičevje za naše zdravje). V našem vrtu si zaslužijo prav posebno mesto in s tem tudi nego. 

V domačem vrtu si lahko na majhni površini pridelamo toliko jagodičja, da ga bomo zaužili svežega, zamrznjenega v poznejšem zimskem obdobju ali pa ga bomo predelali v marmelade ali sokove. 
Družinski jagodičasti vrt naj bi bil velik vsaj 7 x 7 m ali več, če želimo zasaditi različne jagodičaste vrste v takih količinah, da pridelek zadošča za naše potrebe.

Ustvarimo pogoje za jagodičnjak

Pred zasaditvijo se moramo prepričati ali naš vrt izpolnjuje osnovne pogoje za ustrezno rast in rodnost:
  • Prvi pogoj je izrazito sončna lega. Jagodičastih rastlin nikoli ne smemo saditi v senčne lege kot podrast ali za poslopji. Grmi morajo biti posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora.
  • Zemlja za jagodičaste rastline mora biti lahka, rahlo kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh, potem za jagodičje pripravimo višje gredice ali greben, ki jim dodamo različne dodatke za bolj zračna tla (sekance, žaganje…).
  • Jagodičastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveč vode. Rastline brez namakanja v vročih poletnih dneh, ko večina začenja zoreti, ne bi preživele. Zaradi neustreznih rastnih pogojev rastline najprej slabo rastejo. Malo je talnih in stranskih rodnih poganjkov. V naslednjem letu rastline bujno cvetijo, se obdajo s številnimi plodovi in listi, v tretjem letu pa se posušijo. Pri jagodah je proces odmiranja še hitrejši.

Kako sadimo jagodičevje?

  • Najboljše je, da jagodičje sadimo v vrste. S tem si olajšamo vzdrževanje prostora pod grmi, v katere stalno silijo pleveli.
  • Grme lahko sadimo na protiplevelno folijo, kar vam izrazito olajša delo. S saditvijo v vrsto omogočimo tudi pretok zraka med grmi, kar precej prispeva k vzdrževanju suhih in zračnih grmov.
  • Sadne vrste, ki imajo enako življenjsko dobo ali za gojenje potrebujejo oporo, sadimo skupaj. S tem si zagotovimo sočasno obnovo nasada, ki je pri jagodičju zelo pomembna. Skupaj sadimo tudi sadne vrste, ki jih moramo zaradi ptic, ki odnašajo plodove, prekrivati oz. jih ustrezno zavarovati (mreže).
  • Jagodičje lahko sadimo tudi kot živo mejo. Za to sta zelo primerna črni ribez in aronija, ker s svojimi plodovi ne privabljata nepovabljenih obiralcev in ker imata grma lepo in omejeno rast.
  • Jagodičaste rastline lahko najdejo prostor tudi na balkonih v posodah (maline, borovnice …) ali visečih posodah (jagode). 
  • Vsekakor imajo jagodičaste rastline v sadnemu vrtu zelo svojstveno podobo, ki je mogoče zaradi potrebnih opor nekoliko manj dekorativna kot drevnine ali okrasni grmički, vendar ob pogledu na čudovite cvetove, raznobarvne plodove in jesenske liste ne moremo ostati ravnodušni.

Jagode, borovice in maline potrebujejo hranila

Jagode in drugo jagodičevje so zahtevni glede prehrane. Samo če bomo zagotovili kakovostna in njim prilagojena hranila, bodo tudi plodovi sočni, pa tudi bogati z antioksidanti in vitamini. 

  • Za jagode, maline, robide ... je najbolje uporabljati specialno organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode. Gre za popolnoma naravno gnojilo, dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Vsebuje veliko organske snovi in huminske ter fulvo kisline, s čimer pospešuje nastajanje humusa. Tla ohranja rodovitna, polna življenja in še rastlini zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje, da obrodi veliko okusnih sadežev.

  • Za ameriške borovnice je izjemno pomembno uporabiti pravo gnojilo, s katerim vzdržujemo primerno kisel pH zemlje, zato uporabimo Bio Plantella Nutrivit za borovnice. To je povsem naravno gnojilo, s katerim so hranila borovnici na voljo dalj časa. Kljub temu ga uporabimo vsaj 3 x letno. 
  • Tudi pred sajenjem tla pognojimo s tem gnojilom. Vrtni prsti pa primešmo še kislo in povsem naravno Bio Plantella Organsko zemljo za borovnice, ki zagotavlja ustrezno kislost in vsebuje visok delež organske snovi in humusa. 
Strokovnjaki Kluba Gaia svetujejo o vzgoji jagodičevja:

Najbolj brano o jagodičevju ta trenutek:

Razmnoževanje grmastega jagodičja
Razmnoževanje grmastega jagodičja se od drevesastih rastlin razlikuje predvsem v tem, da se jagodičja v glavnem ne cepi. Grmasto jagodičje za domače potrebe razmnožujemo z lesnatimi potaknjenci (ribezi, borovnice), zelenimi potaknjenci (robida), talnimi poganjki (maline), grobanicami, vlačenicami (kosmulje) in grobanicami vršičkov (robide). Za večjo pridelavo sadilnega materiala jagodičja je pri drevesničarjih najbolj razširjeno razmnoževanje z mikro potaknjenci.
15/09/2017
Poletna rez jagodičevja
Najbolj poznana rez pri jagodičevju je zimska rez, ki jo opravljamo večinoma spomladi. A če posvetimo nekaj časa in pozornosti našim rastlinam tudi v poletnem času, se nam bo dobro obrestovalo.
09/08/2017
ekološki vrt
Trend sadnega vrta za mlado družino
Sodobni vrtovi so majhni, razdeljeni na okrasni del s trato in uporabni sadno-zelenjavni vrt z zelišči. Sadni vrt je v preteklosti predstavljal večje število jablan, hrušk ali sliv, v razdaljah, predpisanih za intenzivne nasade. S šibko rastočimi podlagami se zasaditve bistveno niso spremenile, le več dreves smo posadili na enako površino. V zadnjih letih pa kombiniramo okrasne in sadne rastline, ki nam v različnih letnih časih pričarajo lepoto.
15/04/2018
Zelenjavni vrt
Zakaj je pomembno organsko gnojenje?
Ko se bliža konec zime, vrtičkarji vedno bolj pogledujete na vrt ter razmišljate o prvih spomladanskih opravilih. Eno takih je prav gotovo priprava na prve setve, kar v prvi vrsti vključuje obdelavo tal in organsko gnojenje.
01/02/2016

Vse kar morate še vedeti o jagodičevju

Ameriška borovnica

Ameriška borovnica

Spadajo med jagodičevje. Ameriška borovnica je do dva metra visok grm s plitvim šopastim koreninskim sistemom.
Aronija

Aronija

Spada med jagodičevje. Gojimo jo v obliki grma s stebli do višine 3 m, odvisno od sorte.
Goji jagoda

Goji jagoda

Spada med jagodičevje. Goji jagoda ima oranžno rdeče plodove, ki uspevajo na gostem, do 3 m visokem listopadnem grmu, z izredno dolgimi in v loku povešajočimi, trnastimi vejami.
Jagode

Jagode

Spada med jagodičevje. Je večletni zeleni grmiček s podzemno koreniko. Nadzemni del so zeleni listi z narezanim robom, ki izraščajo iz stebel.
Josta

Josta

Spada med jagodičevje. Grm lahko zraste do 2 m visoko.
Kosmulja

Kosmulja

Spada med jagodičevje. Grmi kosmulj so različno visoki, kar je odvisno tudi od načina vzgoje.
Malina

Malina

Spada med jagodičevje. Raste v obliki grma z dolgimi poganjki, ki lahko sežejo preko 3 m.
Ribez

Ribez

Spada med jagodičevje. V skupini ribezov imamo rdeči, črni in beli ribez, kosmulje in križance med črnim ribezom in kosmuljami (josta).
Robida

Robida

Spada med jagodičevje. Iz korenin izraščajo več metrov dolgi poganjki s trni, obstajajo tudi sorte brez njih.
Šisandra

Šisandra

Spada med jagodičevje. Šisandra je lesnata ovijalka zelo bujne rasti, ki doseže višino do 10 m.
Tayberry

Tayberry

Spada med jagodičevje. Tayberry je križanec med robido in malino.