Kaj posadimo ob plodovkah

Maj je čas, ko na vrt posadimo plodovke. Tudi te rastline imajo rade družbo drugih vrtnin, vendar to ne velja za vse enako. Zato pri načrtovanju upoštevajmo, katere rastline se ujemajo z njimi, dodamo pa tudi koristne rastline, ki vplivajo na okus in zmanjšujejo možnost napada bolezni in škodljivcev.

Paradižnik

Paradižnik sadimo kar precej narazen, saj potrebuje dovolj prostora. Spomladi je tako med vrstami paradižnika tega še veliko, a ga lahko zapolnimo s setvijo berivke ali sadikami glavnate solate.

Ob paradižniku se dobro počutijo tudi: bob, česen in čebula, bučke, nizek fižol, por, radič, peteršilj, zelena in špargelj.
 
Kot koristne rastline sadimo: ognjič, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce in privabijo opraševalce. Za boljši okus paradižnika poskrbi bazilika.

Paprika in feferoni

Ob papriki se dobro počutijo: kolerabica, redkvica, motovilec, solata, špargelj, zelena in sladka koruza. Kot koristne rastline posadimo: ognjič, kapucinke in baziliko za boljši okus.

Jajčevec

Dobri sosedje jajčevca so: vse stročnice, predvsem fižol, grah in bob, dobro pa se v njegovi bližini počuti tudi zelje. Za privabljanje opraševalcev sadimo: tagetes, kapucinko in ognjič, ki odganjajo tudi talne škodljivce.

Kumare

Kumare odlično uspevajo v kombinaciji s sladko koruzo, ki oddaja veliko CO2, ta pa dobro vpliva na trdnost plodov.
 
Kumare sadimo ob oporo, na katero lahko speljemo tudi visok fižol in bob, zraven pa sadimo: čebulo, grah, kolerabico, motovilec, peteršilj, solato, zeleno, zelje, rdečo peso in česen.
 
Kot uporabne rastline posadimo v bližino kumar: kumino, koriander, baziliko, koperc in ognjič, za lepoto in hrano ptic pa bodo poskrbele sadike sončnic.

Buče in bučke

Se dobro ujamejo: s sladko koruzo, fižolom, čebulo, bobom, grahom, paradižnikom, redkvico in solato. Za zdravje in dobro opraševanje sadimo še: baziliko, sončnice, kapucinko in meto.

Lubenice in melone

Se najbolje ujemajo: s sladko koruzo, bobom, fižolom in z rdečo peso, dobrodejno pa nanje vplivajo: kapucinke, bazilika in sončnice.

Sajenje in oskrba plodovk

Plodovke potrebujejo veliko hranil, zato jih sadimo v dobro pripravljena tla, ki smo jih predhodno pognojili s 100% organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik K. Ob sajenju jih zalijemo še z multivitaminskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki poskrbi za boljše vraščanje in večjo odpornost. Če imamo težko in zbito zemljo, jo pred sajenjem zrahljamo z dodajanjem in mešanjem z Bio Plantella Zemljo za paradižnike.
 
Da preprečimo bolezni, jih redno krepimo od sajenja sadik na prosto vsakih 7-10 dni, obvezno po vsakem dežju  z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio Plantella Vital za paradižnike.
 
Na mladih listih sadik, posebno na paprikah, se hitro pojavijo uši, ki jih kontaktno uničimo z naravnim insekticidom iz piretrina.

Rastline

Bob

Je stročnica. Bob je stročnica z belimi cvetovi, ki se razvijejo v mesnate stroke, ki vsebujejo seme.

Bučke in buče

Spadajo med plodovke. Rastlina oblikuje dolge poganjke z velikimi rumenimi cvetovi iz katerih se razvije okrogel ali podolgovat plod. Barve plodu so lahko zelene, bele, rumene barve.

Čebula

Spada med čebulnice. V prehrani je najbolj pomemben podzemni del, ki jo tvorijo preobraženi luskolisti.

Česen

Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.

Fižol - nizek

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Fižol - visok

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Jajčevec

Spada med plodovke. Ime ima po jajčastih plodovih, ki so lahko tudi okrogli, hruškasti ali zelo podolgovati.

Kapucinka

Izvira iz J Amerike in je občutljiva na mraz. Užitni so listi, cvetovi, popki in seme. Listi in cvetovi imajo krešast, lahko oster okus.

Kumare

Spada med plodovke. Gojimo jo kot plezalko z razvejanim nadzemnim delom in srčastimi listi. Plodovi so podolgovati in zelene barve z manjšimi bodicami. Notri so užitna semena.

Lubenice

Lubenice gojimo zaradi velikih, buči podobnih plodov z okunim rdečkastim mesom.

Meta

Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina.

Paprika

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Paradižnik

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Peteršilj

Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.

Por

Spada med čebulnice. Por takoj ločimo od drugih čebulnic po ploščatih listih.

Radič

Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.

Solata

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.

Zelena

Spada med korenovke. Poznamo listno, belušno in gomoljno zeleno, pri nas se najpogosteje uporablja slednja. Rastlina ima izrazit vonj.

Škodljivci

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).

Izdelki

Bio Plantella Vita

Naravni vitaminski kompleks za prehrano rastlin, ki rastline prehranjuje in povečuje odpornost na zunanje stresne razmere.

Bio Plantella Vital za paradižnike

Naravni pripravek za krepitev paradižnika in drugih plodovk na osnovi njivske preslice. Rastlinam krepi celično steno in deluje kontaktno, kar dvigne odpornost.

Bio Plantella Zemlja za paradižnike

Visoko kakovostna zemlja, izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajanje vseh vrst paradižnikov in druge zelenjave v vrtu, koritih ali visokih gredah.

Plantella Organik K

Najboljše 100% organsko gnojilo z naravnim kalijem za boljši razvoj plodovk. Za čvrste plodove boljšega okusa.
Za komentiranje se prijavite