Domače jagode so najboljše

Pravih domačih jagod ne pozabimo nikoli, saj so te najbolj okusne in zdrave. Najboljše so sveže, zato naj bodo doma v vsakem vrtu, uživamo pa jih, ko je sezona zanje. Da bo bera dobra, nas pred tem čaka nekaj pomembnih opravil.

Jagode so eno od najbolj priljubljenih živil v spomladanskih in poletnih dneh. Bogate so z vitamini ter minerali. Jagode razstrupljajo črevesje, lajšajo prebavne motnje, krepijo kosti, lase in kožo. Če jih zaužijete po obroku z železom bogate zelenjave, izboljšajo absorpcijo železa. Blagodejno pa delujejo tudi na peristaltiko.

Različne sorte

Ločimo enkrat in večkrat rodne sorte jagod. Prve delimo še na zgodnje, srednje pozne in pozne. Enkrat rodne jagode so načeloma bolj okusne in debelejše kot večkrat rodne. Seveda je pomanjkljivost v tem, da jih lahko uživamo le enkrat na leto (junija).

Priprava gredice

Pri oblikovanju nasada je treba paziti, da jagod ne sadimo na mesta, kjer so predhodno rasli paradižnik, krompir ali kumare. Poskusite jih posaditi tudi med špinačo, čebulo, por, solato, redkvico, boreč ali nizki fižol. Za dober in kakovosten pridelek in manj bolezni je priporočljivo sadike menjavati vsake tri leta. Najbolje bodo uspevale, če jih sadimo na 20 do 30 cm visoke grebene, ki so široki približno 50 cm. Grebene lahko prekrijemo tudi z naluknjano plastično folijo. V domačem vrtu jih lahko gojimo tudi brez folije. V času zorenja naredimo le zastirko iz slame, da bodo v primeru dežja plodovi čisti in jih ne bo treba prati. V dobrih, srednje težkih, zračnih in humusnih tleh se jagode dobro počutijo. Nekaj humusa se na vrtu vsako leto razgradi, zato dolgo delujoče organsko gnojilo v obliki pelet Plantella Organik dodajamo že pri pripravi tal. V času cvetenja in dozorevanja, ko je potreba po hranilih največja, pa jih dognojujemo s Plantella Specialnim gnojilom za jagode. V ekološkem vrtu uporabimo organsko gnojilo v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje.

Bolezni in škodljivci

Na prostem, kjer jagode gojimo daljše obdobje, lahko pričakujemo pojav bele listne pegavosti ter rdeče listne pegavosti. Obe bolezni se pojavljata na listju. Na dozorevajočih plodovih največkrat opazimo sivo plesen, ki velja za najnevarnejšo bolezen jagod. Večje težave nam povzroča pri pridelovanju na prostem, kjer čez zimo na rastlinah pustimo veliko razpadajočih odmrlih poganjkov. Siva plesen se bo hitreje pojavila na območjih, kjer je veliko padavin in so jagode ob pojavu dežja dalj časa mokre. V ekološkem varstvu proti sivi plesni, tako kot tudi drugim glivičnim boleznim uporabljamo pripravek na osnovi njivske preslice Bio Plantella Natur, ki rastline krepi.

Med škodljivci na jagodah največkrat opazimo vrtne polže ter uši in pršice. Ob topli pomladi in pokritem pridelku se lahko pršica pojavi že pred zorenjem ter tako vpliva na zmanjšanje pridelka. Napad ob koncu obiranja ne povzroča večjega izpada pridelka. Tudi uši s sesanjem sokov izčrpavajo rastlino. V ekološkem varstvu proti ušem kot tudi pršicam uporabimo pripravek Bio Plantella Flora kenyatox verde Predhodno smo omenili prave vrtne požrešneže (polže), ki jim jagode zagotovo ugajajo. Proti polžem ukrepamo tako, da okoli parcel in v manjši meri tudi na potke potrosimo sredstvo,  Plantella Arion +. Na gredicah, grebenih oz. okrog posameznih rastlin pa uporabimo Bio Plantella Gel proti polžem, s katerim obkrožimo posamezne rastline ali gredice. Ker je brezbarven, nestrupen gel brez vonja, polžem predstavlja neprehodno oviro, zaradi katere ne more do rastline.

Za komentiranje se prijavite