Kam z listjem?

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr.

Jeseni je okoli hiše ogromno listja. Ali lahko enostavno kar vse listje pustimo na tleh? Nekateri ga vneto grabijo in nosijo na kompost. Kaj pa tisto z okuženih dreves z boleznimi? Pogosto vidimo, da vrtnarji listje uporabijo tudi za zastirko, toda vsako ni primerno.

Ne sodi kar vse listje na kompostni kup. Da vemo, katero listje sodi na kompost in katero ne, je pomembno vse listopadne rastline na našem vrtu spremljati celo leto. Ker bomo le tako vedeli, če je bilo okuženo s katero izmed bolezni.

Kako prepoznamo okuženo listje?


Če je bila rastlina okužena z glivično, bakterijsko ali celo virusno okužbo, potem res to listje ne sodi na kompost. 

Če ga damo na kompost, le gojimo bolezni naprej. Z listja se usujejo trosi bolezni, ki se v kompostnem kupu uspešno razvijajo naprej. Okuženo listje moramo nujno sežgati ali ga vržemo v navadne smeti.

V sadovnjaku imamo številne glivične okužbe. Na breskvah je prepoznavna breskova kodravost; na hruškah oranžne pege hruševe rje; na jablanah rjave pege – škrlup; na listih češnje luknjice – listna luknjičavost koščičarjev, itd…


Nevarnost za prihodnjo sezono

Zelo pomembno je, da redno grabimo listje v našem sadovnjaku. Gre za higieno, s katero naredimo izjemno veliko v boju proti okužbam. 

Grabljenje listja pa je najbolj učinkovito v kombinaciji z jesenskim škropljenjem.

Škropljenje z bakrovim sredstvom


Za jesensko škropljenje sadnega drevja uporabimo bakrovo sredstvo Bio Plantella Cuprovin 50. Škropimo dvakrat, prvič, ko listje začne odpadati in drugič, ko je večina listja že odpadla. Razmak med škropljenjem naj bo 10 – 14 dni. Drevesa, jagodičevje, vse dobro omočimo. 

Tako uničimo glivične in delno bakterijske okužbe. Za škropljenje naj bo zunanja temperatura do 5 stopinj C in vreme brez padavin.


Kaj ni za zastirko

Listje oreha vsebuje snov, ki zavira rast drugih rastlin. Mnoge druge rastline, kot hrast in  nekatere okrasne (liguster), vsebujejo v listih veliko snovi, ki bi bile nevarne gojenim rastlinam. 

Takšno listje ni priporočljivo uporabljati kot jesensko zastirko. Lahko pa ga spremenimo v uporaben kompost.

Pravilno kompostiranje

Pomeni, da kompost premečemo enkrat na mesec, ker le tako bo dovolj kisika za mikroorganizme, ki tudi škodljive snovi v takem listju spremenijo v nevtralne in neškodljive. 

Nikakor pa sem ne sodijo okužene rastline z boleznimi.


Listja ni nikoli preveč

Izjemno uporabno je kot zastirka na vrtu in okoli rastlin. Tako zaščitimo koreninski sistem rastlin pred nizkimi temperaturami. Poleg tega naredimo kar velike kupe v različni zavetrnih kotih, tako da ga prvi veter ne raznese po celem vrtu. V takšnih kupih si zavetje najdejo različne živali, predvsem ježi. Tako naredimo še nekaj dobrega za divje živali.

Če bi listje radi obdržali na vrtu, se s kosilnico večkrat zapeljemo čez listje in ga zmulčimo, torej zmeljemo listje na drobne koščke. 

Predelali ga bodo mikroorganizmi in deževniki, kočiči, železne kačice in ostali. Listja seveda ne sme biti preveč, saj mora trata dihati, na zelenjavnem vrtu pa ga je lahko več, saj tu hitro preperi.

Za komentiranje se prijavite