Jesensko sajenje sadnih sadik

Davorin Gamser, univ. dipl. inž. agr.

Oktobra se začne sezona sajenja sadnih sadik. Preden se lotimo sajenja, predvidimo prostor, ki ga bo zavzela določena sadna sadika, ko bo polno zrasla. Ne priporočam nakupa sadik neznanega izvora ali porekla, ampak le sadike priznanih domačih pridelovalcev, ki so zrasle v naših klimatskih razmerah. Ob nakupu naj bodo zdrave, neizsušene, les ne sme biti zgrbančen. Če so sadike puljene, morajo biti zdrave in čvrste tudi korenine.

Kaj storimo po nakupu sadik?

Če ne bomo sadili takoj, korenine sadik čim prej vkopljemo v zemljo in tako preprečimo njihovo izsuševanje. Pred sajenjem sadik z golo korenino celo sadiko ali vsaj korenine za 24 ur namočimo v vodo, da zmanjšamo presaditveni šok. Puljene sadike ne smejo biti olistane.

Najprimernejši čas sajenja

Vlončene sadike lahko sadimo na stalno mesto skoraj vse leto (razen v vročih poletnih mesecih), saj pri presajanju na stalno mesto ne doživijo velikega šoka. Po sajenju jih redno zalivamo, da se dobro vrastejo.Sadne vrste in sorte, občutljive na zimsko pozebo (kaki, aktinidijo, figo, vinsko trto …), je najbolje saditi spomladi. Če jih sadimo jeseni, jih dobro zaščitimo pred zimskim mrazom.

Priporočene razdalje med sadnimi sadikami

Upoštevajmo primerno vrstno in medvrstno razdaljo med sadikami glede na bujnost in velikost posameznih sadik.

Sajenje sadnih sadik  

Na vnaprej določenem mestu:

1.     Izkopljemo sadilno jamo 40 - 50 cm globine in enakega premera. Rodovitno zgornjo plast zemlje, živico, ločimo od spodnje plasti - mrtvice. V tako izkopano sadilno jamo nato na dno vrnemo del zemlje, mrtvice, do višine cca 15 cm pod vrhom jame in tej zemlji dodamo eno pest Plantella Specialnega sadjarskega gnojila ter gnojilo dobro premešamo z zemljo.

2.     V jamo postavimo sadiko in jo do vrha jame in še kakih 5 -10 cm višje (ker se bo zemlja po sajenju še posedla) zasujemo z zgornjo plastjo zemlje - živico, ki ji lahko dodamo organsko gnojilo Plantella Organik in sadilni substrat Plantella Vrtna zemlja, ki ga moramo dobro premešati z zemljo v sadilni jami, in sicer v razmerju 1 : 3 (en del sadilnega substrata, eno pest organskega gnojila in trije deli zemlje).

3.     Ko je sadika posajena, jo dobro zahodimo in zalijemo, da se korenine bolje sprimejo z zemljo.

4.     V zemljo zabijemo še količek (cca 10 -15 cm stran od sadike) in sadiko privežemo nanj.

5.     Posajeno sadiko obvezno ustrezno prikrajšamo.

Smiselna je uporaba mreže proti voluharju.

Pri sajenju lahko uporabimo tudi suh, peletiziran organski gnoj (Plantella Organik), ki ga enakomerno potresemo okoli posajene sadike v sadilni jami, a ne v območje korenin. Ne pretiravamo s količino briketov; uporabimo jih le eno pest na sadilno jamo, a jih dobro premešamo z zemljo.

Peletiziran gnoj nato potrosimo tudi po celotni površini tal okoli posajenih sadik, eno ali dve pesti v premeru enega metra okoli sadike. Tako povečamo vsebnost organskih snovi in mikrobiološko aktivnost v tleh, kar vpliva na boljšo rast in rodnost. Najboljši čas trosenja Plantelle Organik je pozno jeseni, da se gnojilo pozimi razgradi in vgradi v zemljo. Gnojimo lahko tudi s klasičnim hlevskim gnojem, a uporaba peletiziranega gnoja je priročnejša in glede organske snovi izdatnejša: zadoščajo majhne količine, učinek pa je boljši kot pri uporabi hlevskega gnoja.

Vzdrževanje mladih dreves

V prvem letu po sajenju je priporočljiva uporaba dušikovega mineralnega gnojila, npr. Plantella KAN, in sicer trikrat: po sajenju ali v začetku aprila, sredi maja in v začetku junija, vsakič po pol pesti na sadiko. Namesto mineralnega gnojila lahko uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik, s katerim gnojimo dvakrat, v aprilu in maju. Okoli sadike potresemo dve pesti. Gnojilo enakomerno potrosimo okoli sadike v premeru 1 m. Vsaj prvi dve leti po sajenju naj bodo tla pod sadiko v premeru 50 - 100 cm plitvo obdelana - brez plevela in trave.

Na težjih tleh, kjer se voda zadržuje dalj časa, je smiselno sajenje na  dvignjen greben, katerega premer naj bo 1 - 1,5 m in naj bo dvignjen cca 15 cm nad višino tal, da se izognemo gnilobi koreninskega vratu.

Slika: Pravilno posajena sadika na grebenu

Zaščita sadik po sajenju:

·        pred zajcem, srno: najbolje z žično mrežo;

·        pred pozebo: s koruznico, smrečjem, zimsko kopreno, vrečo iz jute

Za komentiranje se prijavite