Pušpanove nadloge

Loreta Vlahović, univ. dipl. inž. agr.

Pogosta rastlina na starejših vrtovih, a tudi kot samostojni kompaktni grmiček,  je priljubljeni pušpan. Žal je zadnja leta močno pod udarom raznih nadlog v obliki škodljivcev  in bolezni.

Škodljive ličinke

Daleč največ težav na pušpanu povzroča zadnja leta pušpanova vešča, ki  je nočni metulj. Gosenice se prehranjujejo z listi vseh vrst pušpanov. So izjemno požrešne, a občasno objedajo tudi mlade poganjke.

Vrsta metulja izvira iz Azije in v Evropi nima veliko naravnih sovražnikov, zato se močno prerazmnoži. Prinesli smo jo s sadikami, zdaj je prisotna povsod v Sloveniji in tudi v sosednjih državah. Marsikateri baročni vrt z labirinti iz pušpana je povsem ogolel zaradi tega škodljivca. Letno se širi v krogu okrog 5 km, a jo seveda s sadikami prenesemo veliko dlje.  Gosenice se namnožijo v notranjosti grma, zato jih takoj ne opazimo, tako začnemo ukrepati šele ko je škoda že precejšnja. Pa še dodatna težava je, da ima več generacij letno. Tako se pojavijo zgodaj spomladi, a tudi v poznem poletju nova generacija dela škodo.  

Gosenice, velike do 4 cm, delajo zapredke in zimo preživijo na grmu, spomladi se zabubijo  in izlegli metulji v skupine odlagajo rumenkasta sploščena jajčeca. Prve gosenice največkrat opazimo v začetku aprila.

Ko so listi na mladih poganjkih deformirani, je velika verjetnost, da so prisotne ličinke pušpanove bolšice. Pokrite so z belim voščenim izločkom in velike podobno kot listne uši. Imajo eno generacijo letno in prezimijo kot jajčeca.

Velike rdečkaste žuželke, podobne manjšim komarjem so hržice. Njihove oranžne ličinke izsesavajo notranjost listov, kjer nastane mehurjasta izboklina. Spomladi skozi odprtino na spodnji strani lista izletijo, nato pa v mlade liste spet odlagajo jajčeca. Imajo le eno generacijo.

Temni listi pušpana

Ko pušpanu potemnijo listi, je najverjetneje prisotna glivična okužba. Lističi so v začetku videti kot ožgani s temnimi pegami, ki se ob napredovanju bolezni zlivajo v večje lise, deli grma porjavijo, listje se osipa. Trosi, ki so v beli plesnivi prevleki na spodnji strani listov omogočajo širjenje bolezni ob dežju ali namakanju ter pri negi rastlin, zlasti pri obrezovanju. Idealno za okužbo je, če so listi dalj časa mokri. Kadar je poleti suho in vroče, se razvoj bolezni začasno ustavi, rastline, ki so namakane s pršenjem pa obolevajo skozi celo rastno dobo. Za bolezen so dovzetne vse vrste pušpana, najbolj pa počasi rastoče sorte z nežnejšimi listi, ki tvorijo goste grme.

Zatiranje bolezni je težavno in pogosto neuspešno. Na obolelih ostankih rastlin v tleh gliva ostane vitalna najmanj pet let. Pri začetnih okužbah obolele dele izrežemo, odstranimo suho listje in preventivno poškropimo zdrave rastline. Za obvladovanje že razširjene bolezni bi bilo na občutljivih sortah potrebno letno opraviti od maja do septembra vsaj 4 škropljenja (Vivera Ortiva).

K zdravim starejšim pušpanom je tvegano saditi nove, zato kupljeno rastlino za nekaj tednov ali še bolje mesecev osamimo. Pustimo jo v loncu na prostem, ločeno od drugih grmov in če ostane zdrava, jo bomo posadili k ostalim.

Sušenje grmov povzroča tudi gliva Volutella buxi, ki napada predvsem oslabljene rastline.

Bolezenska znamenja so nekoliko podobna pušpanovemu ožigu. Na obolelih listih je vidna  plesniva prevleka, ki pa je roza barve,  vendar suho listje ostane na vejah.

Posamezni deli rastline lahko propadajo zaradi zastajanja vode v tleh in prerazmnožitve talnih gliv, ki povzročajo koreninsko gnilobo. To je zlasti na težjih tleh in pri rastlinah v posodah, ko ni urejena drenaža. Zaradi gnitja korenin se rastlina postopoma suši.

Kako ukrepamo ob pojavu škodljivcev in bolezni

Pušpanov ožigCylindrocladium buxicola · Ob nakupu skrbno pregledamo rastline. · Nove rastline pred sajenjem začasno osamimo. · Rastline naj bodo zračne. Sadimo na lege, kjer se listje hitro posuši in ne namakamo s pršenjem. · Okužene rastline in odpadlo listje odstranimo in uničimo. Na isto mesto ne sadimo pušpana, če nismo odstranili vseh ostankov in vrhnje plasti tal. Uporabimo ffs Vivera Ortiva.
Sušenje listov in vejVolutella buxi · Z ustrezno oskrbo ohranjamo močne in zdrave rastline · Obolele dele v suhem vremenu izrežemo.
Pušpanova rjaPuccinia buxi · Pojavlja se predvsem na rastlinah v senci. · Uspešno jo zatiramo z Vivera Ortiva
Koreninska gniloba · Izboljšamo odvodnjavanje ali spremenimo režim zalivanja.
Pušpanova veščaCydalima perspectalis · Pregledamo rastline ob nakupu: sumljive so že rastline z znamenji poškodb. · Od začetka aprila tedensko pregledujemo rastline, da pravočasno odkrijemo jajčeca ali gosenice. Skušamo zatreti prvo generacijo. · Odstranjujemo jajčeca, zapredke in gosenice s pobiranjem, izrezovanjem napadenih delov, z izpiranjem z močnimi vodnimi curki ali s sesanjem. · Škropljenje opravimo v notranjosti grma z višjim tlakom. Za zatiranje ene generacije opravimo dve škropljenji v razmaku enega tedna. · Za začetne napade uporabimo pripravek Bio Plantella Flora Kenyatox Verde plus, ob močnejše m pa ffsVivera Karate zeon.
Pušpanova bolšicaPsylla buxi · Pregledujemo rastline ob nakupu; žličasti lističi na koncu poganjkov so znak, da je pušpan bil ali pa je še naseljen z bolšico. · Uporabimo sredstva proti grizočim in sesajočim insektom Bio Plantella Flora kenyatox verde plus in po potrebi Vivera Karate zeon.
Pušpanova hržicaMonarthropalpus flavus · Izbiramo odporne sorte. · Izrezujemo napadene liste pred izleganjem hržic.
Pušpanova pršica prelkaEurytetranychus buxi · Večkrat spiramo grme z vodo, da odplaknemo pršice (ne zvečer, ker to pospešuje bolezni). · Uporabimo ffs Vivera Vertimec in škropljenje po 7-10 dneh še enkrat ponovimo.
Pušpanova bolšica
Pušpanov rja
Pušpanova vešča
Pušpanov ožig

Izdelki

Bio Plantella Flora Kenyatox Verde Plus

Naravni insekticid iz naravnega piretrina za zatiranje listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja in gosenic metuljev na okrasnih rastlinah. Pripravljen za takojšnjo uporabo.
Za komentiranje se prijavite