Hruške za vsak dom

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr.

V vsak domači sadovnjak sodijo slastni sadeži, tako evropske kot azijske hruške. Potrebujejo redno oskrbo, pravilno rez, gnojenje in po potrebi škropljenje za bogato bero. Plodovi so zelo uporabni v domači kuhinji.

Izvor

Gojenje hrušk je bilo v razmahu že v antiki, saj so takrat že ločili kultivirane sorte od divjih. Izvor naj bi segal v zahodno Azijo, a jih jemljemo kot sadno vrsto, ki je izvorna severni Afriki, južni Evropi in Vzhodni Aziji. Poznamo več kot 60 vrst rodu hrušk (Pyrus), a uporabljamo le nekatere za podlago oziroma kot sorto, iz katerih je izpeljana množica sort. 

Evropske hruške, ki jih gojimo tudi v Sloveniji, izvirajo iz vrste Pyrus communis. Vzgoja hrušk se je razširila v 19. in 20. stoletju, ki jih kot različne sorte omenja že Janez Vajkard Valvasor v knjigah Slava vojvodine Kranjske že nekaj stoletij prej. 

V zadnjih letih pa pri nas gojimo tudi azijske kamnite hruška oziroma nashi, ki izhajajo iz vrste Pyrus pyrifolia. Te so v primerjavi z evropskimi sortami zelo sočne in veliko bolj vodene.

Sajenje in podlaga

Tako kot vse sadne vrste tudi hruške potrebujejo veliko sonca za pridelavo kakovostnih plodov in zmanjšanje možnosti pojava bolezni. Lega mora biti zračna, ker tako zmanjšamo možnost okužbe z boleznijo. Najboljša so dobro odcedna tla, a izrazito peščena niso primerna za sorte na podlagi kutina. Hruška dobro prenaša vlažna in hladna tla, celo bolj kot jablane. 

Tako kot pri drugih sadnih vrstah, je pri samem sajenju zelo pomembno, da zagotovimo dovolj hranil. Pri sajenju uporabljamo organsko gnojilo Plantella Organik. Ker gre za obilico plodov, je pomembno jesensko založno gnojenje s Plantella Specialnim sadjarskim gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja in kalija. Vsako pomlad opravimo gnojenje z organskim gnojilom Plantella Organik ter tako zagotovimo hranila za začetno rast in pravilen razvoj med celim vegetacijskim obdobjem.

Velikost sadnega drevesa je v glavnem odvisna od podlage, na katero je cepljena žlahtna sorta. Uporabimo lahko visoko podlago - sejanec, za katerega velja isto kot za jablanovega, gre namreč za zelo veliko in visoko drevo. Takšna drevesa uporabljamo za travniške nasade ali za velik prostor ob hiši. Dalo bo odlično senco in živelo tudi 100 let in več v dobrih pogojih. A takšno drevo pride v rodnost po 10 – 15 letih. Poleg tega so sejanci občutljivi na krvavo uš, nematode, hrušev ožig in virusne okužbe. 

Zato se veliko bolj uporablja šibka podlaga kutina M-A. Za primerjavo: je nekoliko močnejše rasti kot M-9 pri jablani. Drevesa zrastejo v višino približno 3 m, razdalje sajenja med drevesi pa 1 do 2 m. Je pa nekoliko občutljiva na kisla tla ter klorozo in dokaj hitro občuti sušo v peščenih tleh. Poleg tega lahko pride do inkompatibilnosti, zato se uporabljata posredovalni sorti 'Hardijeva' in 'Pastorjevka'. V toplejših krajih pride v poštev še kutina M-C, ki je precej občutljiva za zimsko pozebo, zato se pri nas le redko uporablja. Za domačo uporabo gojimo sorte, cepljene na kutino, saj bodo nižja drevesa, ki jih s pravilno oskrbo gojimo tudi 30 let. Azijska hruška ali nashi je cepljena na azijske vrste podlag. V zadnjih letih pa so na voljo celo križanci z drugimi azijskimi vrstami (Pyrus bretschneideri).

Gojitvena oblika

Za domač sadovnjak gojimo hruške na enak način kot jablane. Tudi rez je praktično enaka, zato nam osnovno znanje rezi tudi pri hruškah dobro služi. Izvajamo tako zimsko, ki je glavna in poletno rez, ki je le dodatna. Gojimo jo v obliki piramide, to pomeni dobro osončenost in zračnost krošnje, kar zagotovi malo bolezni in dobro bero. Hruška je zelo enostavna in hvaležna sadna vrsta za vzgojo v »špalirju« oziroma kordonski obliki vzgoje na ustrezno pripravljeni opori. Zaradi bujnosti rasti so azijske hruške morda bolj primerne za samostojno rast in ne v kordonu.

Sorte

Med sortami najdemo take, ki so poznane več kot stoletje in tudi mnoge moderne. Vseh je še vedno veliko manj kot sort jabolk, ki so večinoma bolj tržno zanimive. Pri izbiri sorte gre predvsem za okus, čas obiranja in možnost skladiščenja.

Evropske hruške

Sorta Čas zorenja Opis
Junijska lepotica Konec junija Srednje bujne rasti, redno in dobro rodi. Srednje velik plod, tanka kožica. Meso belo. Skladiščenje do 6 tednov.
Julijska pisana Konec junija Bujna rast in dobra rodnost. Plod je majhen, rdeče-zelene barve. Meso je rumenkasto-belo. Za takojšnjo porabo.
Žifardova Sredina julija Srednje bujna rast in dobro rodi. Plod srednje debel. Meso belo. Za takojšnjo porabo.
Zgodnja Moretinijeva Konec julija Srednje bujna rast, redno in dobro rodi. Srednje velik plod, tanka kožica. Meso belo. Skladiščenje do 6 tednov. Občutljiva na hrušev ožig in škrlup.
Trevuška Začetek avgusta Srednje bujne rasti, redno in dobro rodi. Srednje velik plod, debela kožica.
Viljamovka Druga polovica avgusta Srednje bujne rasti, redno in dobro rodi. Debel plod, meso belo. Za takojšnjo porabo in predelavo. Občutljiva na hrušev ožig.
Rdeča viljamovka Druga polovica avgusta Podobna Viljamovki, le plod rdeče barve. Drugačne arome in se ne uporablja za predelavo. Občutljiva na hrušev ožig.
Salzburška Začetek septembra Bujna rast in dobra rodnost. Primerna za višje nadmorske lege in odporna proti boleznim. Plod srednje debel.
Dobra Lojzka - Gutelojza Srednje bujna rast, primerna za višje nadmorske lege. Odporna proti boleznim. Plod srednje debel. Skladiščenje 2 meseca.
Konferans Sredina septembra Rast srednje bujna in obilno rodi. Plod srednje debel z rjavo prevleko. Meso belo. Občutljiva na hrušev ožig.
Fetelova Druga polovica septembra Srednje bujna in dobro rodi. Plodovi debeli in belo meso. Občutljiva na hrušev ožig.
Hardijeva Konec septembra Bujna rast, rodnost dobra, a pride do izmenične rodnosti. Plod debel z debelo kožico. Meso rumeno-belo. Skladiščenje 1 mesec. Namizna sorta.
Kleržo Sredina septembra Rast srednje bujna. Rodnost dobra in redna. Plod srednje debel in rjavo-rdeče barve. Dobro skladiščenje.
Vinska Moštnica Sredina septembra Rast bujna in dobra rodnost. Plod srednje debel. Meso rumeno-bele barve. Uporabna za žganjekuho.
Tepka Konec septembra Srednje bujna rast in dobra rodnost. Manjši plodovi s trdo kožico. Primerna za žganjekuho.
Krasanka Začetek oktobra Srednje bujna rast in dobra rodnost. Plod debel z debelo kožico. Meso belo. Za skladiščenje.

Azijske hruške – nashi

Azijske hruške rodijo zelo bujno, zato je priporočljivo redčenje. Za skladiščenje je potrebna hladilnica. Doma v hladilniku zdržijo kar lep čas, a skladiščenje v hladni kleti je odsvetovano.

Sorta Čas zorenja Opis
Hosui Začetek septembra Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 5 mesecev. Opraševalec sorta Hosui.
Kosui Začetek septembra Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi, sploščene oblike. Skladiščimo v hladilnici do 4 mesecev. Opraševalec sorta Nijisseiki.
Nijisseiki Začetek septembra Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 5 mesecev.
Kumoi Začetek septembra Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 8 mesecev. Samooplodna sorta.
Shinsseiki Začetek septembra Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 5 mesecev. Opraševalec sorta Hosui.

Bolezni

Hrušev škrlup

Hrušev škrlup se razlikuje od jablanovega. Na hruškah je bolezen zelo intenzivna in hitro prizadene celotno drevo in se hitro širi po nasadu. Pomembna je zračna krošnja (pravilna rez) in preventivno škropljenje. Opravimo jesensko in zimsko škropljenje z bakrovim pripravkom Bio Plantella Cuprovin 50. Poleg škropljenja jeseni redno sproti odstranjujemo listje spod drevesa.

Sadna gniloba

Sadna gniloba se tako kot na drugih sadnih vrstah razvije večinoma po mehanski poškodbi, ki je posledica napada žuželk (sršeni, ose,…) ali vremenskih neprilik (sodra, toča).  Uporabljamo registrirana ffs.

Hruševa rja

Hruševa rja se kaže kot oranžno-rdeče ali rjave pege na listih z izrazitimi izboklinami na spodnji strani listov. Bolezen je dvodomna in drugi gostitelj je smrdljivi brin. 

Pomembna je zračna krošnja (pravilna rez) in preventivno škropljenje. Opravimo jesensko in zimsko škropljenje z bakrovim pripravkom Bio Plantella Cuprovin 50 na obeh gostiteljskih rastlinah. Poleg škropljenja jeseni redno sproti odstranjujemo listje pod drevesi.

Hrušev ožig

Hrušev ožig ali ognjevka: gre za bakterijsko bolezen, ki napade vse hruške in tudi mnoge okrasne rastline. Prepoznamo jo po sušenju listov, celih vej in lepljivem izločku po vsej rastlini. Bolezen takoj vdre v rastlino čez najmanjšo ranico. Težava je v tem, ker se hitro prenaša z opraševalci, ptiči, vetrom, ki prenašajo bakterijski lepljivi izloček. 

Škropiva proti tej bolezni ni, a jo zmanjšamo s klasičnim varstvom z bakrovimi pripravki. Opravimo jesensko in zimsko škropljenje z bakrovim pripravkom Bio Plantella Cuprovin 50. Poleg škropljenja jeseni tudi zoper to težavo redno sproti odstranjujemo listje pod drevesi.

Bolezni

Hrušev ožig ali ognjevka

Bolezen prepoznamo po rjavi, črnih in uvelih listih na hruški.

Hruševa rja

Na zgornji strani hruševega lista se navadno junija pokažejo značilne rdeče pege. Na istem mestu opazimo na spodnji strani rumenkaste kraste, trosišča. Iz brina se maja izraščajo zdrizasti izrastki oranžne barve, iz katerih se iztresajo trosi.

Monilija - sadna gniloba

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče.

Škrlup

Škrlup je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk. Na breskvah pa lahko zasledimo breskov škrlup. Nevaren je predvsem tam, kjer se dalj časa zadržuje vlaga in jutranja rosa.

Izdelki

Bio Plantella Cuprovin

Bakrov preparat za zimsko in jesensko škropljenje rastlin, ki je dostopen porabnikom, saj zanj ni potrebna izkaznica o uporabi ffs.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.
Za komentiranje se prijavite