Slastne fige

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr.

Slastni, sočni in sladki plodovi v poletnem in jesenskem času. Le kdo ne uživa v figah? Odlično uspevajo na Primorskem, a jih uspešno gojimo tudi v notranjosti. Paziti moramo na rez in pravilno oskrbo ter zaščito pred mrazom in pridelek bo odličen.

Izvor

Spada med najstarejše gojene sadne vrste, saj so jo gojili že Egipčani, Grki, Feničani več tisočletij pred našim štetjem. Izvirala naj bi z območja Perzije. Zaradi uporabnosti se je razširila po celotnem Sredozemlju.

Plod

Plod je soplodje in je dejansko cvet. Le da je pri figi cvet obrnjen navznoter. Moške in ženske dele cveta najdemo v notranjosti tega, čemur pravimo kar plod – figa. Moški cvetovi so pri ustju plodu, medtem ko so ženski bolj v notranjosti. Oploditev pri divjih sortah poteka s pomočjo osice šiškarice, ki simbiotsko živi v figi. Tako pridemo do semena fig. Za produkcijo plodov pa oploditve ne potrebujemo in tako lahko gojimo fige tudi v krajih, kjer ni osic.

Lega

Figo najpogosteje opazimo v poletnem času, v času dopustov, ko pohajkujemo po priobalnih krajih. Opazimo, da uspeva in živi na zelo zahtevnih legah. Tam, kjer so le skale in je malo zemlje, pa vseeno zelo bujno raste. Figa je enostavno zelo močna in odporna rastlina, ki uspeva povsod, kjer je dovolj toplo, tudi na zelo visoki nadmorski višini (na 1500 m). A potrebuje toploto. To pomeni, da les odrasle rastline lahko prenese do – 15 °C, medtem ko mladike, enoleten les večinoma prenese le do – 5 °C. V kontinentalnem delu Slovenije so takšne večinoma vinogradniške lege, izrazito osončene, južne lege. Pri hiši ji najdemo toplo, južno lego, lahko ob steni, ki se bo na soncu hitro segrela. Prav tako naj ne bo izpostavljena vetru, zavetna lega bo boljša. Za dober pridelek potrebuje globoka, lahka, odcedna tla. Redno jo gnojimo, zato ji vsako pomlad dodamo hranila z organskim gnojilom Plantella Organik, ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Tekom vegetativne sezone in v jesenskem času dognojujemo s Plantella Specialnim sadjarskim gnojilom. Prvič dognojimo, ko so plodovi velikosti oreha. Ker to gnojilo vsebuje veliko fosforja in kalija, z njim opravimo jesensko založno gnojenje. Ker so zelo občutljive na nizke temperature, jih je bolj priporočljivo saditi spomladi, da se izognemo prvi zimi in nizkim temperaturam.

Rodnost in sorte

Poznamo enkrat in dvakrat rodne fige. Enkrat rodne so zelo okusne, aromatične, a bolj drobne. Zorenje je zelo dolgo, a so bolj odporne proti pokanju. Lepo se trgajo s peclji in so primerne za sušenje. Zorijo od sredine avgusta do prvih jesenskih zmrzali. Dvakrat rodne so manj aromatične. Druga bera bolje obrodi kot prva in slabo se trgajo s peclji. Prvi rod zori od sredine junija do sredine julija in drugi rod od avgusta vse do oktobra.

Med dvakrat rodnimi sortami se goji belo petrovko, ki najbolje obrodi v prvem rodu, drugi je precej slabši. Ta sorta za boljši pridelek potrebuje oprašitev. Gojimo lahko tudi sorto zuccherina, ki dobro obrodi v obeh rodovih, poleg tega pa je drugi rod zrel že v avgustu.

Za zorenje v jesenskem času je najboljša sorta milijska figa, ki ima zelo aromatične plodove, zanimive, vijoličaste barve. Dobro je tudi odporna proti nizkim temperaturam. V kontinentalni Sloveniji se je v zadnjih letih veliko pojavlja sorta štajerska figa, ki je tudi enkrat rodna in dobro prenaša kontinentalno podnebje.

Rez

Zimska rez je najboljša za fige. Pri rezi vedno nosimo zaščitne rokavice, saj iz ran mezi bel mleček, ki je alergen. Rez opravljamo v marcu, ko je rastlina še v mirovanju. V času rezi ne sme biti zmrzali in temperatura naj bo nad 5 °C. režemo tako, da figo redno nižamo, saj bo hitro nastalo ogromno drevo / grm, v katerem se bomo težko znašli in bo obiranje močno oteženo. 

Gojitvena oblika je grm, lahko pa tudi drevo. Če jo gojimo kot drevo, je priporočljiva gojitvena oblika kotla, pri katerem imamo do 5 ogrodnih vej. Glavne veje krajšamo za največ 1/3. Pri tem pazimo na enoleten rodni les, kjer bodo prvi plodovi, naslednji pa se bodo razvili na mladicah tekočega leta. Zaradi nevarnosti zmrzali vse rane, nastale pri rezi, zamažemo s cepilno smolo Bio Plantella Arbosan, da preprečimo pokanje lesa. Poleti krajšamo nov les, oziroma stranske poganjke na 5 listov, da spodbudimo nastanek cvetnih nastavkov.


Bolezni in škodljivci

Kljub dejstvu, da figa predvsem v kontinentalni Sloveniji ni poznana po bolezni ali škodljivcih, je priporočljivo opraviti jesensko in zimsko škropljenje proti boleznim z bakrovim pripravkom Bio Plantella Cuprovin 50. Najpogostejše bolezni so siva plesen, črna pegavost plodov, gniloba plodov. 

Med škodljivci pa je smokvina muha in smokvin molj. Večjo težavo predstavljajo sladkosnedi ptiči in razne žuželke, proti katerim je najboljša zaščita mreža, a jo je težko postaviti čez celo drevo.  

Bolezni

Siva plesen

Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade.

Izdelki

Bio Plantella Arbosan

Visokokakovostna naravna cepilna smola Bio Plantella Arbosan za premazovanje ran pri cepljenju in drugih poškodbah na drevju in grmičevju. Omogoča hitrejše celjenje ran in preprečuje razvoj bakterij.

Bio Plantella Cuprovin

Bakrov preparat za zimsko in jesensko škropljenje rastlin, ki je dostopen porabnikom, saj zanj ni potrebna izkaznica o uporabi ffs.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.
Za komentiranje se prijavite