Pravilno sajenje paradižnika

Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr.

Paradižnik vzgajamo iz sadik, ki jih presajamo na prosto v maju, ko mine nevarnost pozebe. Gredico dobro pripravimo in pognojimo. Z razliko od drugih vrtnin paradižnik sadimo globlje kot je sadika rasla v lončku.

Rabimo kakovostne sadike

Sadike morajo imeti zdrave, bele korenine, ki lepo in enakomerno preraščajo zemljo v lončku. Sadika naj ne bo višja od 20 cm, prevelike sadike težje prenesejo spremembe, ki jih prinese presajanje na prosto. Rastline naj bodo močne in bolj zbite rasti, nikakor ne smejo biti pretegnjene, kar pomeni, da so med listi prevelike razdalje, listi pa so šibki. Barva naj bo enakomerno temno zelena. Steblo naj bo debelo kot svinčnik, posamezne cvetove, ki se pojavijo, pa odstranimo, da je na voljo več hrane za rast sadike.

Če sadike kupimo prezgodaj in je zunaj še mraz, jih shranimo v svetlem in ne pretoplem prostoru. Poskrbimo za redno zalivanje, občasno pa jih tudi dognojimo s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vrt.

Sadimo na sončno toplo mesto

Paradižnik sadimo na dobro pripravljeno gredico na sončno toplo lego. V kolobarju spada na prvo poljino, ki jo pognojimo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Zemlja mora biti dobro razrahljana. Ob sajenju v jamico dodamo Bio Plantella zemljo za paradižnike. Čeprav paradižnik sam sebe dobro prenaša, pa je zaradi različnih bolezni bolje, da ga vsako leto sadimo na drugo mesto glede na kolobar.
Lega sadike pri sajenju, če je pretegnjena in se tako na steblu oblikuje koreninski sistem
Lega sadike pri sajenju, če je pretegnjena in se tako na steblu oblikuje koreninski sistem

Sadimo globlje kot v lončku

Paradižnik je znan po tem, da tvori še dodatne korenine na steblu. Če želimo, da sadike razvijejo močnejši in globlji koreninski sistem, ki lahko črpa več hranil in zagotavlja bolj zdravo rast in večjo odpornost, sadimo rastlino globlje, kot je rasla v lončku.

Če smo sami vzgajali sadike, se tega pravila držimo že ob pikiranju sadik, kasneje pa spet ob presajanju na prosto. Sadimo do prvih pravih listov, ki morajo biti nekaj cm nad zemljo.

Rastlina tvori še več korenin, če sadiko sadimo nekoliko postrani.

Opora

Sorte paradižnika se med sabo razlikujejo že po načinu razrasti. Tako poznamo visok paradižnik ki nujno potrebuje oporo, medtem je grmičaste sorte ne potrebujejo. Navadno najprej postavimo oporo in šele nato sadimo paradižnik, saj je v nasprotnem primeru nevarnost, da poškodujemo korenine.

Zalivanje sadik

Po sajenju vsako sadiko zalijemo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki ga raztopimo v vodi za zalivanje. Vitamini, huminske kisline in aminokisline v tem pripravku bodo poskrbeli, da bo sadika bolj zdrava in odporna, koreninski sistem pa se bo hitreje razvijal.

Streha

Paradižnik v celinskem podnebju potrebuje nadstrešek, saj je dež in posledično mokro listje vzrok za razvoj paradižnikove plesni, ki nam lahko zelo hitro uniči rastline. Seveda pa to pomeni, da moramo poskrbeti tudi za redno zalivanje naših rastlin.

Izdelki

Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje plodovk. Dodan naravni kalij prinaša bolj čvrste plodove polnega okusa.

Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike

Visoko kakovostno organsko gnojilo iz rjavih morskih alg je idealno za gnojenje vseh vrst plodovk (paradižnikov, paprik, kumar, jajčevcev, bučk …).

Bio Plantella Vital za paradižnike

Naravni pripravek za krepitev paradižnika in drugih plodovk na osnovi njivske preslice. Rastlinam krepi celično steno in deluje kontaktno, kar dvigne odpornost.

Bio Plantella Zemlja za paradižnike

Visoko kakovostna zemlja, izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajanje vseh vrst paradižnikov in druge zelenjave v vrtu, koritih ali visokih gredah.
Za komentiranje se prijavite