Svetloba na zelenjavnem vrtu

Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr.

Večina vrtnin potrebuje za svoje uspevanje sončno lego.  Včasih pa se zgodi, da na vrtu nimamo takega kotička, zelenjavni vrt pa bi vseeno imeli radi. Katere vrtnine lahko gojimo samo na soncu in katere so na količino svetlobe manj občutljive?

Za uspešno gojenje vrtnin in dober pridelek rastlin ne sadimo na področja in lege, ki jim ne odgovarjajo. Rastline bi v takih legah samo životarile, imele ves čas težave z napadi bolezni in škodljivcev, pridelek pa bi bil zanemarljiv.

V idealnem primeru naj bo naš zelenjavni vrtiček na sončni in zavetni legi, vrste pa naj potekajo v smeri S - J, saj bo tako osvetljenost dobro izkoriščena. Prostor naj ima sonce poleti vsaj šest ur dnevno.

Solatnice lepo uspevajo tako na soncu kot v senci
Solatnice lepo uspevajo tako na soncu kot v senci


Vloga svetlobe


Svetloba je za rastline pomembna, saj pripomore h krepki rasti in razvoju lepih, velikih in zelenih listov, s pomočjo katerih rastlina v procesu fotosinteze proizvaja hrano. Posledica bujne in krepke rasti pa je seveda tudi dober in kakovosten pridelek.

Pomanjkanje svetlobe se na rastlinah kaže kot visoka rast in šibkost poganjkov, rastline so manj odporne in pogosta tarča težav, bolezni in škodljivcev. Poganjki so pretegnjeni, rastline so  slabe in svetle.



Potrebe vrtnin po svetlobi


Nekatere vrtnine preprosto niso za kompromise in zahtevajo polno sončno lego. To so pretežno plodovke, kot npr. paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče in jajčevci.

Če je na parceli vsaj dve do tri ure sonca dnevno, lahko gojimo nekatere za senco bolj tolerantne rastline, kot so brokoli, česen, rdeča pesa, redkvice, repa, solata, drobnjak, koleraba, peteršilj, ohrovt, rabarbara, špinača in meta.

V poletni vročini ima nekaj sence tudi svojo dobro stran. Solata bo  v rahli senci rasla bolj kompaktno, listi in glavice bodo močnejše.

Zelenjavni vrt na soncu
Zelenjavni vrt na soncu

Senčna rastišča

Razlikujemo več tipov sence:

•1. Globoka senca
Rastišča imajo svetlobo, a niso nikoli osončena. Tu prav gotovo ni smiselno oblikovati zelenjavnega vrta, lahko pa poskusimo posejati nekatere vrste listnate zelenjave, npr. rukolo, špinačo ali meto.

•2. Delna senca
Zemljišče je v delni senci takrat, ko nanj sije sonce le nekaj ur dnevno. Takšno senco najdemo ob zidovih ali živih mejah, predvsem na njihovi severni strani. V delni senci lahko gojimo korenovke, stročnice, solatnice oz. listnato zelenjavo ter rabarbaro. Med stročnicami izbiramo sorte, ki hitro dozorijo.  


•3. Senca pod listopadnimi drevesi
Listopadna drevesa, katerih krošnja ni pregosta, nežno prepuščajo nekaj sončnih žarkov, zato so lahko takšni pogoji zelo primerni za gojenje tistih, ki zgodaj dozorijo, torej takrat, ko je krošnja še precej prepustna za svetlobo. Zavedati pa se moramo, da so pod drevesi tudi pogoji vlažnosti nekoliko drugačni kot če je gredica popolnoma izpostavljena dežju. Zato je treba pogosteje preverjati vlažnost tal in zalivati, predvsem v vročih poletnih dneh.


•4. Polsenca
Polsenčna so rastišča, kjer posije sonce bodisi samo zjutraj ali pa samo popoldan. Jutranje sonce in popoldansko senco dobro prenašajo: zgodnji krompir, zelje, mlada čebula, por, zgodnje korenje in rdeča pesa. Na gredice s samo popoldanskim soncem pa lahko posadimo večino sort vrtnin razen tistih, ki so za svetlobo in toploto najbolj zahtevne.

Skrb za rastline v neugodnih pogojih

Rastline, ki rastejo pri zmanjšani svetlobi kot jo potrebujejo, je potrebno še bolj pozorno krepiti proti boleznim, ki se rade pojavijo v takih pogojih. Na mestih, kjer ni sonca, se pogosto dalj časa zadržuje vlaga, ki botruje razvoju glivičnih bolezni.  Zato jih že od začetka rasti redno izmenjaje škropimo z naravnimi varovalnimi sredstvi na osnovi njivske preslice (Bio Plantella Natur), sojinega lecitina (Bio Plantella Super) in hitina (Bio Plantella Chitosan), proti škodljivcem pa jih varujemo z naravnim insekticidom in odganjalcem škodljivih žuželk Bio Plantella Thymi.

Izdelki

Bio Plantella Chitosan

100 % organsko sredstvo za krepitev naravne odpornosti vrtnin in sadnih rastlin na prostem in v rastlinjakih.

Bio Plantella Natur

Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi njivske preslice rastline krepi ter jih v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim. Pripravek je pripravljen za uporabo.

Bio Plantella Super

Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi sojinega lecitina, ki krepi celične stene rastlin in jih tako v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim.

Bio Plantella Thymi

100 % naravni sprej za rastline na podlagi timijana in brina je učinkovita rešitev proti širokemu spektru rastlinskih šodljivcev. Lahko se uporablja za: zelenjavo, sadno drevje, jagodičevje, trto in okrasne rastline.
Za komentiranje se prijavite