Želimo si majhen vrt

Roman Mavec, univ. dipl. inž. agr.

Sadje, ki ga kupimo v trgovini, nikoli ni tako okusno kot tisto, ki ga pridelamo sami. Na srečo za to ne potrebujemo velikega sadovnjaka, ampak zadošča že majhen vrt pred hišo, ki ne obsega niti sto kvadratnih metrov. Če želimo, da se bodo rastline zdravo razvijale in dobro rodile, pa je treba zadovoljiti njihove potrebe.

Sadovnjak je trajen nasad, ki nam dela veselje tudi trideset ali več let. Če ne upoštevamo pravil rasti in ne poznamo rastnih zakonitosti pri sadnih rastlinah, se lahko namesto veselja pojavi veliko slabe volje in nezadovoljstva.

Drevesa v našem sadovnjaku so lahko zelo majhna in zasedajo le malo prostora (na primer jablana, cepljena na podlago M 27, zasede do 1 m²prostora) ali pa skoraj veliko površino (npr. velik oreh ali kostanj). Vedeti moramo, da velikosti ne moremo 'prikrojiti' z obrezovanjem oziroma s škarjami. Tako bi se drevo še bujneje odzvalo in bi se podalo v še večjo rast. Na račun bujnejše rasti pa bi veliko slabše rodilo.

Preden zrišemo načrt

Sajenje trajnega nasada ni mačji kašelj, zato je potrebno skrbno načrtovanje, dober premislek, ogled in upoštevanje literature, najboljši pa je posvet z dobrim in izkušenim sadjarjem. Brez podrobnejšega načrta ne bo šlo, pozorni pa bodimo še na nekatere bistvene zahteve in pasti, ki se nam rade pripetijo. Če jih bomo pri načrtovanju upoštevali, nam bo sadovnjak v veselje in ponos.

Zemlja, v katero bomo sadili, je lahko rahlo glinena, ne pa preveč, da nam v tleh ne zastaja voda. Ta lahko duši korenine, posledično pa drevo bolj vegetira kot raste. Dobro je, da je v zemlji dovolj humusa (približno štiri odstotke). Če ga primanjkuje, ob skrbnem sajenju dodamo dolgo delujoče organsko gnojilo v obliki pelet Plantella Organik, ki povečuje količino humusa v tleh in rodovitnost tal. Pri zelo peščeni zemlji več pozornosti posvečamo namakanju oziroma zalivanju, sicer lahko zelo hitro pride do pomanjkanja vode in posledično slabe rasti in rodnosti (drobni plodovi).

Kadar pod sadnim vrtom teče podtalnica, preverimo, da ni previsoka (kot je pogosto pri gradnjah na ljubljanskem barju), saj visoka voda duši korenine. Tak primer preprosto in elegantno rešimo s sajenjem na greben, na kup zunaj nivoja, da je vsaj del korenin v 'zračni' zemlji.

Hranila (gnojila) vnašamo ob sajenju v globino in tako preskrbimo rastlino skoraj za vse življenje. Hranila so lahko organskega ali mineralnega izvora, pomembno je samo, da jih damo dovolj. Vedeti moramo, da določena med njimi (kalij, fosfor) zelo počasi prodirajo v nižje plasti oziroma v območje korenin. Z dodajanjem manjkajočih hranil zemljo izboljšamo in jo usposobimo za dobro rast in rodnost sadnega drevja.

Lega oziroma mesto, kamor bomo posadili drevo, je pomembno za dobro rast in rodnost rastline. Lega naj bo zračna (tako je manj možnosti za bolezni), ne vetrovna in ne preblizu zidu na južni strani hiše. Če sadimo rastline na južno stran ob hiši, se spomladi prehitro 'prebudijo' in rade pomrznejo, kot je to značilno za marelico. Drevo moramo posaditi na svetlo, osončeno stran parcele. Sadno drevje dobro uspeva samo ob dobri osvetlitvi, zato na senčno stran hiše ne sodi. Tam bo raslo iztegnjeno in slabo, ne bo rodilo, pa še polno bo bolezni ter škodljivcev. Seveda pa je pomembno tudi naše počutje in zahteve. Visoko in košato drevo je lahko poleti prav blagodejno, če pa smo bolj 'toploljubi', nas lahko s svojo senco pretirano moti. Veliko drevo ravno tako ne sodi pred zelenjavni vrt, saj ima tudi zelenjava rada sonce in toploto. Ob sajenju pomislimo tudi na dobre sosedske odnose – ne sadimo preblizu meje s sosedom, saj nas potem čakata prepir in slaba volja.

Ali veste?

Nikoli pa ne posadimo skupaj sadnega drevja in zelenjave. Vsaka kultura ima svoje zahteve in težave. 

Tik pred pobiranjem zelenjave se preveč razmnožijo škodljivci, potrebno jih je poškropiti in težave so tu.


Sadna vrsta, za katero se bomo odločili in jo posadili, je odvisna od velikosti parcele in od našega okusa ter želja.

Upoštevajmo nasvet: sadimo zgodaj zoreče sorte, saj je ravno prvo sadje najbolj zaželeno in priljubljeno. Ni ga čez prve češnje in jabolka, odtrgana v rosnem jutru. Izberimo sorte, ki so razmeroma odporne, vsaj proti določenim boleznim. Proti škodljivcem sicer take izbire nimamo, saj 'črvi' ne izbirajo odpornih in neodpornih sort, vseeno pa bomo z izborom odpornih sort pri škropljenju močno prihranili. Verjemite, prav nihče, tudi tržni pridelovalci sadja, ne marajo škropljenja.

Predvidimo dovolj prostora

Površina, ki jo moramo nameniti drevesom, je zelo različna. V pomoč za prvo silo navajamo nekaj primerov, za podrobnejše informacije pa velja za nasvet poklicati Gainega strokovnjaka. Vse površine in višine, ki jih navajamo, imajo e še malo rezerve, da se drevesa na vrtu ne bodo pretirano dušila.

Jablana - šibka podlaga (M27) - potrebna površina, višina drevesa; srednje bujna podlaga (MM 106) - potrebna površina, višina drevesa; podlaga semenjak - potrebna površina 25 do 35 m2, višina drevesa 5 do 6 m.

Hruška - podlaga kutina (MA) - potrebna površina, višina drevesa; podlaga semenjak - potrebna površina 25 do 35 m2; višina drevesa 5 do 6 m.


Sliva - potrebna površina 9 m2, višina drevesa 4 do 5 m.

Breskev - potrebna površina 9 m2, višina drevesa 3 do 4 m.

Češnja - podlaga gisela 5 - potrebna površina 4 m2, višina drevesa 3 m; podlaga semenjak ali colt - potrebna površina 25 do 30 m2, višina drevesa 5 do 6 m.

Višnja - potrebna površina 25 m2, višina drevesa 4 m.

Ribezi - potrebna površina 1-2 m2, višina grma 1,5 m.

Josta - potrebna površina 5 m2, višina grma 2 m.

Kaki - potrebna površina 5 do 10 m2, višina drevesa 3 do 4 m.

Oreh, kostanj - potrebna površina 50 do 100 m2, višina drevesa 5 m in več.

Izdelki

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.
Za komentiranje se prijavite