Moj balkon je lahko vrt

Loreta Vlahović, univ.dipl.ing.agronomije

Posode na balkonu vam omogočajo pridelavo zelenjave, ki bo vedno na dosegu rok. V posodah postavljenih na balkonu, terasi ali strehi  lahko kombiniramo jagodičevje, sadje, zelenjavo, dišavnice in tudi cvetlice.

Zelenjava za posode

Nedvomno najbolj enostavna in nezahtevna za gojenje v lončkih je solata. Raste hitro in imeli boste priložnost večkratnega obiranja. Solata je odličen sezonski pridelek zgodaj spomladi, pozno poleti in jeseni.

Za gojenje solate, namesto globoko  izberemo  široko korito. Listnate solate sadimo bolj na gosto tudi na 10 cm, glavnatim solatam pa pustimo več prostora, da formirajo glavo. Uporabite kvaliteten odceden substrat Organsko zemljo Urban Jungle in posodo kjer bo odvečna voda odtekala. Za osnovno gnojenje uporabimo organsko gnojilo Urban Jungle, ki bo zagotovilo optimalen razvoj rastlin.

Zraven solate lahko posadite večino druge zelenjave in tudi koristne cvetlice kot so ognjič, kapucinka ipd. V plitvo korito lahko posejete tudi radič tržaški solatnik za rezanje ali mešano kitajsko listnato zelenjavo.  Le ta se bosta  po vsaki rezi ponovno obrasle. Da se bodo ponovno dobro obrasle bomo gnojili s tekočim organskim gnojilom Urban Jungle, ki vsebuje alge. 

Odlična kombinacija z solatami so redkvice, ki so ena od najhitreje rastočih vrtnin.  Uspevajo tudi v  zelo plitvih posodah globine 10 centimetrov.  Rastejo gosto, dovolj je 3 cm med rastlinami. Za obiranje lahko dozorijo že v 4 tednih kar je odvisno od rastnih pogojev.

Zraven solat lahko sadimo tudi fižole, ki tla obogatijo z dušikom.  

Večina fižolov je zelo enostavna za gojenje. Visoki fižoli lahko rastejo ob bližnji steni ali kot zelena zavesa služijo za zakritje pred pogledi. Že v nekaj tednih po sajenju se bodo rastline razrasle, in se z mehkimi viticami oprijele opore ter tvorile gosto steno. Za gojenje fižola potrebujemo sončno mesto in posodo kjer bo prst najmanj 15 cm globoka. Zaželeno je da je na dnu posode rešetka v katero se bo učvrstila opora. Zraven dobro raste vsa zelenjava, ki za rast potrebuje veliko dušika.  Če fižol raste v zelo velikem loncu lahko zraven rastejo vrtni šetraj, ohrovt in zelena.

Rastline

Fižol - nizek

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Fižol - visok

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Kapucinka

Izvira iz J Amerike in je občutljiva na mraz. Užitni so listi, cvetovi, popki in seme. Listi in cvetovi imajo krešast, lahko oster okus.

Ognjič

Ognjič je prezimna enoletnica, ki spada v skupino nebinovk (Asteraceae). Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve. Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste do 60 cm visoko.

Radič

Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.

Redkev in redkvica

Spada med kapusnice. Rastlini sta si podobni, le da je redkvica manjša in hitrejša različica redkve.

Solata

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.
Za komentiranje se prijavite