Spomladanska zaščita in krepitev sadnega drevja

Ob prvih otoplitvah v spomladanskem času (v osrednji Sloveniji nekje od sredine do konca februarja) se začnejo sokovi že pretakati po rastlinskem tkivu. Takrat so že bolj »tekoči«, a rahel mraz lahko povzroči zmrzovanje, to pa poškodbe na najbolj občutljivih delih rastline - na cvetu, še malo nižje temperature pa poškodujejo tudi ostalo tkivo - vršičke in tudi dele debla.

Sneg naravo nekako umiri, jo dobesedno uspava, predvsem pa poskrbi za dobro preskrbljenost z vodo za vse nadaljnje mesece. Podtalnica se s počasnim taljenjem snega napolni do vrha, v poletnem času je tako manj problemov s preskrbo z vodo. Sneg pozimi z nizkimi temperaturami »drži« naravo v normalnem zimskem mirovanju, prebujanje rastlin je tako postavljeno v čas, ko že aktivne rastline ne bodo utrpele kakšne večje škode, povzročene s poznimi ohladitvami.

Primerna lega za sadovnjak

Pred zmrzaljo se sadjar zaščiti zelo preprosto. Sadovnjak mora biti posajen na ustrezni lokaciji, kjer se zimska ali tudi spomladanska pozeba ne moreta izraziti. Naš poskusni sadovnjak se nahaja na blagi vzpetini nad Lukovico. V primeru hudega zimskega mraza hladen zrak, ki je težji in se zato zadržuje pri tleh, preprosto spolzi v dolino in tako ne naredi večje škode. Ob začetku brstenja in prebujanju sadnih dreves je ta lokacija lahko slaba, saj se rastline, posajene na rahlo nagnjenem terenu, hitreje prebudijo in so zato občutljivejše za pozebo, vseeno pa na tej lokaciji ni bilo nikoli hujše škode. Tako ugodnih lokacij za sajenje sadovnjakov je bolj malo, zato se pred pozebo »zaščitimo« na druge načine.

Od sredine julija sadovnjakov ne dognojujemo

Nikakor pa ne sadimo sadovnjaka v kakšno vrtačo oz. neprevetreno dolino. V tem primeru nam naredi zimska ali spomladanska pozeba slej ko prej kar veliko škodo. V takšni vrtači hitro nastane mrazišče. Pri izbiri lokacije za sadovnjak se izogibajmo tudi sajenju ob južni steni hiše. Sadike se na takšnem mestu spomladi veliko prej ogrejejo in začnejo zato prej odganjati, brsteti.

Za dobro kondicijo sadnega drevja in odpornost proti zimski in spomladanski pozebi lahko sadjar poskrbi že v predhodnem letu. Drevesa moramo do prihajajoče zime dobro utrditi, kar preprosto naredimo tako, da sadovnjaka od sredine julija naprej ne dognojujemo več z dušičnimi gnojili. V nasprotnem primeru pospešujemo rast, zaradi katere so drevesa bolj izpostavljena boleznim in škodljivcem. Vsi poganjki, ki zrastejo prepozno, imajo žal zelo slabo popotnico za uspešno preživetje zime. Mladi nedozoreli poganjki zelo hitro pozebejo, celo propadejo. Ta problem imajo velikokrat na novo posajene sadike, ki so jih drevesničarji pretirano in pozno dognojevali.

Tudi zmerna letna rez utrjuje drevesa

Za dobro utrjena drevesa, ki bodo z lahkoto preživela zimo, poskrbimo tudi z umirjeno in ne premočno letno rezjo. Vsaka pretirana rez v avgustu povzroči pozno odganjanje poganjkov. Vsi ti poganjki so od sredine aprila naprej zelo občutljivi na zmrzal - zimsko ali spomladansko.

Prehitra zimska rez (rez v januarju namesto sredi marca) povzroči tudi do pet dni hitrejše prebujanje in brstenje, to pa je v dneh do ledenih mož in Zofke (15. maj) lahko celo usodno.

Preverjen in preprost ukrep proti zmrzovanju je beljenje dreves in debelejših vej z apnom v jesensko-zimskem času. Bela barva apna odbija obilje svetlobe in se zato drevo od 3 do 4 dni pozneje prebudi. Teh nekaj dni je lahko spomladi zelo dragocenih, apno pa je hkrati dobro razkužilo, ki pomaga pri zmanjševanju kritičnih količin bolezenskih klic, uniči pa tudi kar nekaj zimskih jajčec raznih škodljivih insektov.

Dober in učinkovit način zoper zmrzal je prekrivanje dreves z raznimi pokrivali. Da pa drevesu ne škodujemo, moramo izbrati pravo folijo. Za ta namen je dobra le bela vrtnarska koprenasta tkanina, skozi katero lahko rastlina diha in se ne duši. Ta tkanina lahko ostane na drevesu tudi nekaj dni. Ni je potrebno odstranjevati, kot je to značilno za PE folijo, ki jo moramo obvezno odstraniti čez dan, saj se pod njo vsi zeleni deli lahko ob prvih sončnih žarkih »skuhajo«.

Pravi prostor za marelico

Marelica je bolj toploljubna rastlina in na primernih rastiščih, kjer ni nizkih temperatur, v času brstenja nikoli nima težav. Problem pozebe torej bolj zadeva sadjarje iz osrednjih, bolj mrzlih predelov Slovenije. Marelica je občutljiva sadna vrsta, ker jo spomladi oz. po koncu zime že malenkosten dvig temperature spravi v »akcijo«. To pa je že problem. Zato moramo ukrepe za zmanjševanje posledic mraza pri marelici izvajati popolno in zelo natančno. Zlasti je pomembno mesto sajenja. To naj za marelico ne bo odprt prostor, kjer pihajo mrzli vetrovi, se zadržuje hladen zrak ali pa je možno zgodnejše brstenje. Za marelico je priporočljivo sajenje ob hiši, na vzhodni ali zahodni strani, kjer je ogrevanje drevesa manj intenzivno, drevo pa je tudi zaščiteno pred prepihom. Na takšnem mestu vzgajamo oz. oblikujemo drevo bolj ploščato, ga kar nekako stisnemo ob hišo. Vendar opozarjamo, da moramo marelici, ne glede na kombinacijo sorta-podlaga, nameniti veliko prostora, ker je bujne rasti in jo je pri tem nesmiselno omejevati. Če namenimo marelici malo ali celo neustrezen prostor, jo bomo pozneje preveč obrezovali, s tem povečevali bujnost rasti, tako bo več bolezni in škodljivcev, predvsem pa so vse »bujne« rastline še bolj dovzetne za nizke temperature.

Čas za spomladansko škropljenje

V času brstenja sadnega drevja (od vrste do vrste je zelo različen - marelica že na začetku marca, jablana pa sredi aprila) je najprimernejše spomladansko škropljenje, saj je v tem obdobju že dovolj visoka temperatura za boljše delovanje pripravkov proti boleznim in škodljivcem. Vsako prehitro škropljenje je dobesedno stran vržen čas in denar, saj je v času mirovanja rastlin učinek škropiv zelo slab ali celo ničen.

Proti rastlinskim boleznim, med katere sodijo razne plesni, škrlup in tudi hrušev ožig, zelo dobro delujejo razni pripravki na osnovi bakra, ki so zelo dobro razkužilo. Žal jih lahko uporabimo v polnem odmerku le v času brstenja, saj pozneje povzročajo ožige in poškodbe na zelenih delih rastlin.

Proti rastlinskim škodljivcem, predvsem zimskim jajčecem, je v času brstenja zelo priporočljiva uporaba raznih mineralnih in rastlinskih olj.

Večinoma lahko ta dva pripravka med seboj zmešamo, če pa smo negotovi o možnosti mešanja, opravimo z majhno količino enega in drugega pripravka test. Če se nam mešanica ne »sesiri«, jo lahko v škropilnici zmešamo brez problemov.

Spomladansko škropljenje je dobro opraviti temeljito (drevesa dobro oblijemo, da brozga doseže vse skrite kotičke na lubju), in sicer v mirnem delu dneva, ko ne piha, če je le mogoče zjutraj ali pozno popoldne, ko se čebele zadržujejo v panju. To škropljenje priporočamo tudi zato, ker je na vrtu to velikokrat edino škropljenje, ki ga opravimo v vsem letu.

Roman Mavec