Ameriška borovnica

Vaccinuium corymbosum

Med jagodičevje spadajo tudi ameriške borovnice, ki pa imajo povsem drugačne rastne zahteve kot ostale jagodičaste sadne vrste. So namreč rastline, ki počasi rastejo in pozno preidejo v polno rodnost. Njihova življenjska doba je dolga nekaj desetletji in tako nekajkrat presega življenjsko dobo drugih grmovnatih jagodičastih vrst. Za svojo rast potrebujejo izredno kisla in zračna tla, bogata s humusom.

Ameriška borovnica je do dva metra visok grm s plitvim šopastim koreninskim sistemom. Rumeno zelene poganjke prekrivajo bradavicam podobni izrastki. Pozimi dobijo poganjki rdeč pridih. Listi so ovalni, poletno zeleni, do deset centimetrov dolgi. Zgoraj so nekoliko povoščeni, spodaj pa listne žile prekrivajo nežne dlačice. V jeseni odpadejo.

Na koncu poganjkov se v skupinah razvijejo majhni, vazasti cvetovi. V skupini je od osem do deset belih ali rožnatih cvetov, ki se pojavijo konec maja.

Štiri do pet tednov po cvetenju dozorijo gozdnim borovnicam podobni temno modri plodovi, sladko kislega okusa. V notranjosti je zelenkasto meso. Velikost plodov je odvisna od sorte, letine in vzgoje, običajno pa so do dva centimetra debeli. Ameriška borovnica doseže polno rodnost po osmih letih.

Vzgojimo jo lahko na vrtu

Glede tal so ameriške borovnice precej zahtevne. Za normalno rast potrebujejo zelo kisla, rahla, in enakomerno vlažna tla. Najbolj jim ustreza kislost med 3,5 do 5,2 pH. Temu se najbolj približajo barjanska tla.

V okolju, kjer ni ustreznih kislih tal, priporočamo sajenje borovnic na grebenih (kot rododendrone) ali v jarkih, obdanih s folijo, oziroma v večjih posodah, kjer jim lahko ustvarimo ustrezne rastne pogoje. Na sončni legi v vrtu izkopljemo veliko sadilno jamo, 80 centimetrov široko in 40 centimetrov globoko. Za večje število grmov pripravimo sadilni jarek. Vsak grm mora imeti približno dva kvadratna metra rastnega prostora.

Ob sajenju sadilno jamo obdamo s plastično zaščito, da preprečimo razkisanje zemlje, medtem ko mora biti dno propustno za vodo. Mlade sadike posadimo v Plantella Specialno zemljo za rododendrone.

Sadimo jo jeseni, konec oktobra ali novembra, ali pa ob ugodnih razmerah spomladi. Sadimo jo globlje, kot je rasla v drevesnici. Zemljo okoli grma prekrijemo z zastirko iz borovih ali smrekovih iglic, lubja ali žaganja iglavcev, s čimer zaščitimo plitev koreninski sistem pred izsušitvijo, hkrati pa preprečimo rast plevelov.

Borovnic ne gnojimo s hlevskim gnojem, pač pa uporabimo pametno membransko gnojilo Plantella Formula 365 za rododendrone, ki vsebuje hranila, prilagojena kisloljubnim rastlinam. Zelo pomembna je tudi prava vlaga. Zmotno je mišljenje, ki pravi, da so borovnice močvirske rastline. Velja namreč ravno nasprotno: so rastline sončnih leg ter suhih in zračnih tal, ob tem pa nujno potrebujejo stalno zalivanje.

Z rezjo pričnemo leto po sajenju

Rez borovnic je preprosta, precej podobna rezi črnega ribeza. Z njo pričnemo v naslednjem letu po saditvi, najprimernejši čas pa je ob koncu zime, pred brstenjem. Mladim rastlinam v začetku izrezujemo le šibke, poškodovane poganjke, da s tem oblikujemo več močnejših, pri starejših grmih pa se osredotočimo na rez za rodnost. Ameriške borovnice rodijo na dve ali triletnem lesu, zato izrežemo starejši les. S pravilno rezjo tako poskrbimo za čim več rodnih poganjkov. Do tal režemo le zelo stare, izrojene in poškodovane poganjke ter pregoste, šibke, enoletne poganjke. Ameriških borovnic nikoli ne krajšamo. Prikrajšamo le premočne enoletne poganjke in tiste, ki silijo v notranjost grma.

Škodljivcev praktično ne pozna

Vse vrste borovnic, ki ne rastejo v večjih nasadih, niso podvržene boleznim in škodljivcem, zato so najpogostejši vzrok za slabo rast neustrezne rastne razmere. Edini škodljivci, ki lahko resno ogrozijo pridelek, so ptice. Pojavijo se že spomladi, ko se hranijo z rodnimi brsti, kar negativno vpliva na rodnost že v istem letu, pozneje pa se leteči požrešneži pridejo posladkat še z zrelimi borovnicami. Najboljša zaščita pred njimi je, da v času zorenja grm ameriške borovnice prekrijemo z dovolj gosto zaščitno mrežo.

Dobrodošla v kuhinji in domači lekarni

Ameriške borovnice sodijo med najbolj zdravo in nizkokalorično sadje. Bogate so s sadnimi sladkorji, kislinami, vitamini in minerali. Uživamo sveže nabrane plodove ali pa iz njih pripravimo sokove, marmelade, kompote in razna peciva. Iz mladih listov si lahko pripravimo zdravilni čaj, ki pomaga pri driski in kašlju. Uživanje borovnic lajša težave pri ledvičnih kamnih, vnetju mehurja, kroničnih črevesnih vnetjih in podobnih težavah. Visoka vsebnost kislin in pektinov pospešuje in uravnava prebavo, kalij pa vpliva na izločanje vode iz organizma. Plodovi vsebujejo tudi čreslovine, ki varujejo stene ožilja, in naravno barvilo, ki znižuje vrednost sladkorja v krvi. Poleg tega pomagajo pri slabokrvnosti in zato vračajo moč telesu.

Natisni