Sadimo slovenske sorte krompirja

Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo. Nakaljujemo zgodne ali zelo pozne sorte, s čimer prehitimo čas za okoli 14 dni. Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti ter jih zložimo v ne presuh svetel prostor. Svetel zato, da se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura nakaljevanja je lahko od 12 do 15 ^oC, v tem primeru nakaljevanje traja dlje časa, vzkali več očes in zato na njivi požene več stebel. Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte. Zgodne sorte navadno nakaljujemo pri višjih temperaturah, to je med 15 in 20 ^oC. Na ta način dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši. Če bomo sadili krompir z avtomatskim sadilnikom, kaliči ne smejo biti večji od pol centimetra, saj se sicer polomijo. Pri ročni saditvi so kaliči lahko veliki do 2 centimetra.

Rezani gomolji za sajenje

Rezanje gomoljev odsvetujemo zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu. Najprimernejši čas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se gomolj posuši in se oblikuje nova kožica, lahko pa tudi tik pred saditvijo, če je zemlja dovolj topla, da gomolji hitro vzkalijo. Nekatere sorte (npr. Ulster Sceptre...) ne prenesejo rezanja.

V večini primerov sta na prodaj dve različni debelini semena: standardno normalno debelo seme, kjer so gomolji debeli od 35 do 55 mm, sortirani na kvadratni mreži in drobno seme, debeline od 25 do 35 mm. Če so gomolji dolgi, so lahko tudi pri kalibraciji od 25 do 35 mm težji od 30 gramov. Nasprotno pri okroglih sortah lahko dosežejo težo le 20 ali celo manj gramov. Velikost in teža gomolja poleg fiziološke starosti direktno določa povprečno število kalečih očes na gomolju, pa tudi njihovo energijo kalitve. V povprečju je število kalečih očes pri drobnih gomoljih za okoli 40% manjše kot pri debelih, zato jih sadimo gosteje. V neugodnih rastnih razmerah pri saditvi drobnega semena dosežemo tudi do 50% nižji pridelek. Zato se za nakup drobnega semena odločimo le, če mu lahko zagotovimo optimalne razmere za rast: najboljša rodovitna tla, optimalen čas saditve, poznejše osipanje. To lahko dosežemo na vrtovih, večji pridelovalci pa na kakovostnih, dobro založenih tleh. Če je mogoče, krompirjev nasad namakamo.

Gostota sajenja in shranjevnje

Manjši pridelovalci pogosto sadijo krompir pregosto. Zato potrebujejo več semena kot je potrebno, pridelek je manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve je odvisna od namena pridelovanja in sorte ter prej opisane debeline semena, pa vendarle veljajo neka osnovna pravila: pri normalni debelini sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m². Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čim večja, vsaj 60 cm pri zgodnih sortah in 70 cm pri poznih sortah.  

Ko seme pripeljemo domov, ga stresemo iz vreč v zabojčke in uskladiščimo v primerno hladnem (do 4 ^oC), ne presuhem in temnem prostoru. Semenskega krompirja ne hranimo skupaj s sadjem, saj to sprošča plin etilen (rastlinski hormon), ki ovira kalitev. Etiketo in račun shranimo, da ob morebitnih težavah pred saditvijo in med rastjo lažje uveljavljamo morebitno reklamacijo. 

Domače sorte krompirja

Slovenija ima dolgoletno tradicijo vzgoje svojih sort krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vzgojene so bile številne sorte, od katerih so bile najbolj poznane Igor, Cvetnik, Vesna, Jana in druge. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja so te sorte zaradi pojava novega različka virusa praktično izginile iz pridelave. Zato smo nov program žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije začeli v letu 1993. Do leta 2012 je bilo priznanih sedem novih Slovenskih sort krompirja: Pšata, Bistra, KIS Mirna, KIS Sora, KIS Sotla, KIS Kokra in KIS Mura, ki so skupaj s sorto Kresnik opisane v nadaljevanju.

KRESNIK

Je zgodna sorta, kifeljčar, primerna za pečenje zgodaj spomladi in solato v vsem letu.

PŠATA

Odlična jedilna sorta z nekoliko višjo vsebnostjo sušine za ozimnico. Po kuhanju ne potemni, primerna je tudi za pečenje. Pridelek je velik, se srednje dolgo skladišči. Priporočamo redkejše sajenje okoli 40.000 rastlin/ha in dognojevanje z dušikom.

BISTRA (tudi za ekološko pridelavo)

Je pozna sorta za ozimnico. Pridelek navadno kopljemo v septembru. Tvori veliko število drobnejših, okroglih gomoljev z belo kožico in mesom ter srednje plitvimi očesi. Tudi če sadimo drobnejše gomolje, lahko dosežemo velik pridelek pogosto debelejših gomoljev. Je odlična jedilna sorta, primerna za kuhanje in pečenje. Po kuhanju ne potemni. Odporna je proti virusu zvijanja krompirjevih listov, srebrolikosti na gomoljih ter proti rumeni krompirjevi ogorčici.

KIS MIRNA

Zelo kakovostna jedilna sorta, z nekoliko višjo vsebnostjo sušine. Po kuhanju ne potemni, primerna je tudi za pečenje. Po jedilni kakovosti je podobna sorti Kennebec. Pridelek je velik, se srednje dolgo skladišči. Priporočamo redkejše sajenje okoli 40.000 rastlin/ha. Primerna je za pridelovanje na lažjih tleh.

KIS SORA

Je odporna proti več rasam rumene krompirjeve ogorčice (Ro1 do Ro5). Odlična večnamenska jedilna sorta za ozimnico v tipu A do AB. Po kuhanju ne potemni, primerna je tudi za pečenje in pomfrit. Se dolgo skladišči in je primerna tudi za hladno skladišče.

KIS KOKRA (za ekološko pridelavo)

Je srednje zgodna sorta, primerna tudi za ozimnico. Je odlična jedilna sorta, ki je primerna za kuhanje in pečenje. Po kuhanju ne potemni. Odporna je proti krompirjevi plesni na listih. Proti krompirjevi plesni priporočamo škropljenje z bakrovimi pripravki v drugem delu rastne dobe, ko prične krompirjevka dozorevati.

KIS SOTLA

Je srednje pozna sorta za ozimnico in odlična jedilna sorta, primerna za kuhanje, pečenje in tudi pomfrit. Po kuhanju ne potemni. Občutljiva je na navadno krastavost in fiziološko staranje gomoljev.

KIS MURA

Nova jedilna sorta za ozimnico. Krompirjevka je bujna, s številnimi cvetovi. Pridelek je velik. Primerna je za kuhanje in pečenje in se dobro skladišči.

Mag. Peter Dolničar

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE