Setve za sadike in na prosto

Setev paradižnika, paprike in jajčevca

Če sadike paradižnika vzgajamo sami ga sejemo dovolj zgodaj v rastlinjak ali na okenske police. S setvijo začnemo od druge polovice februarja naprej, zadnji rok je sredina marca. Pri setvi paprike za sadike je treba še nekoliko bolj pohiteti, saj jo sejemo približno dober teden pred paradižnikom. Za sadike jo torej sejemo od začetka februarja naprej. Za vse ljubitelje jajčevca bo ta setev prva v letu saj z njo lahko začnemo že od konca januarja naprej. Plodovke so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25°C. Takoj po vzniku smo pozorni tudi na primerno osvetlitev, ko mladi kalčki poleg približno 5 °C nižje temperature.

Potrebujejo tudi veliko svetlobe, da ne pride do »pretegnjenosti« sadik.

Setev solate za sadike

Pri solati je najbolje, da se odločimo za setev za sadike. Uporabimo multiplošče z luknjami, vendar nikoli ne posejemo cele plošče naenkrat, pač pa le vrstico ali dve oziroma toliko, kot lahko pojemo v desetih dneh. Po desetih dneh posejemo naslednji dve vrstici in z istim zaporedjem nadaljujemo. Tako bomo vzgojili le toliko, kot lahko sproti pojemo. Dokler seme kali, naj bodo plošče na toplem, svetloba pa ni potrebna. Ko rastline vzkalijo, jih prestavimo na svetlo. Temperature naj bodo v prvih dneh po kaljenju okoli 15° C . Sadike solate presajamo, ko korenine popolnoma prerastejo koreninsko grudo. Običajno potrebujejo za to 30 dni, zgodaj spomladi več, pozno spomladi pa nekaj manj časa. Za spomladanske setve so primerne sorte bistra, posavka, vegorka in braziljanka. Te sejemo za sadike od februarja do aprila.

Izbira primernega substrata in dognojevanje

Za uspešno setev sadik uporabimo specialno zemljo za setev in pikiranje bio plantella start, ki je najprimernejša za vzgojo in presajanje vseh sadik. Njena posebej prilagojena sestava in fino mleta struktura omogočata hiter razvoj koreninskega spleta, ki je osnovni pogoj za vzgojo zdravih in močnih sadik. Za uspešno kalitev priporočamo, da se substrat nikoli v celoti ne presuši. V času kalitve dodatno dognojevanje ni potrebno. Po ukoreninjenju pa je treba rastline okrepiti z s tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt.

V hladni zemlji kalijo tudi kapusnice in nekatere stročnice

Zelje je rastlina hladnega dne, zato ga v zaščiten prostor sejemo že februarja, saj seme kali že pri temperaturi tal 5 °C. Cvetačo za sadike sejemo od februarja naprej v zaščitene prostore. Na primorskem ob ugodnem vremenu to storimo že januarja. Brokoli ob kaljenju prenese nižje temperature kot cvetača. Za sadike ga sejemo od februarja naprej, na primorskem lahko že januarja. Za vse ostale vrtnine naj bi imela zemlja vsaj 10 °C. Poleg solate na prostem v zgodnji pomladi (začetek marca) uspešno kalita še grah in bob, za hitrejšo in uspešnejšo setev pa seme čez noč namočimo v topli vodi. Sejemo ju neposredno na gredico. Za uspešno setev mora imeti zemlja vsaj 5 °C. Ob takšni temperaturi dovolj uspešno kali sveže seme solate, graha, boba, redkvice, rukole in kreše. Da bo delo v vrtu lažje redno spremljate podatke o temperaturi tal na povezavi http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/.

Davor Špehar