Z rezjo se prvič srečamo že ob sajenju. Na kateri višini bomo odrezali šibo in vzgajali prvo etažo vej, je zagotovo prvo vprašanje. Prenizke poganjke bi moral odstraniti že strokovnjak v drevesnici, a se to redko zgodi. Ker teh poganjkov večinoma ne odstranimo, nas pozneje motijo pri košnji trave in okopavanju plevela pod drevesi.
Če je sadovnjak ograjen ali raste tam, kjer ni srn, sadno drevo oz. šibo odrežemo na višini 80 do 100 cm od tal. Ta višina zagotavlja, da prve veje ne bodo nikoli segale do tal in nas motile pri košnji.
Podlage in sadne vrste
Spomladi posvečamo našim sadnim drevesom največ pozornosti. Vse, kar naredimo v tem času, je tudi največ vredno. Potrebno je vedeti, da ista sorta, cepljena na šibko podlago, raste šibkeje od sadike, cepljene na bujno podlago. Z obrezovanjem pa ne moremo bistveno vplivati na končno višino drevesa.
Pri grmovnatih sadnih rastlinah (jagodičju) vzgojna rez ni tako zapletena in dolgotrajna. Ob sajenju je potrebno sadike prikrajšati na dva do tri očesa, posaditi malo bolj globoko kot so rasle v drevesnici, v naslednjih dveh do treh letih pa zgolj puščati do deset poganjkov.
Aktinidijo obrezujemo podobno kot vinsko trto, le poganjke puščamo daljše. Bistvo rezi aktinidije in seveda tudi vinske trte je v znanju, da ti dve rastlini obrodita na enoletnem poganjku, ki izrašča iz dvoletnega lesa. To je eno bistvenih znanj, ki jih moramo osvojiti, in rodnost aktinidije bo velika. Obrezovanje kostanja naj bo zaradi nevarnosti kostanjevega raka minimalno. Odstranimo predvsem bolne ali poškodovane veje.
Napake pri obrezovanju
Če rez opravimo že januarja, takoj po novem letu, se drevo odzove z močnejšo rastjo v vrhu. Če bi isto drevo porezali »šele« konec februarja ali sredi marca, bi zraslo skoraj pol manj, kar pa je pravzaprav naša želja in cilj. Ob poznejši rezi je namreč drevo že v soku in viške teh sokov oziroma hrane tako odrežemo proč, kar pa se pri poznejši rasti in količini ter kakovosti pridelka ne pozna. Po pozni rezi bo drevo manj raslo, bo pa tudi vsaj tri do štiri dni pozneje zabrstelo. Ob spomladanski pozebi, ki nas aprila in tudi maja dokaj rada obišče, je to lahko zelo pomembno.
Cepljenje sadnega drevja
Cepimo lahko na različne načine. Kopulacija se dobro obnese, kadar sta cepič in podlaga enako debela. Češnje kopuliramo od februarja do začetka marca, pečkato sadje pa od februarja do začetka aprila. Cepič in podlago odrežemo poševno, da sta reza 2-3 cm dolga in se drug drugemu tesno prilegata. Spodnje oko cepiča pa naj bo nasproti reza.
Drug, bolj učinkovit način cepljenja je angleška kopulacija. V tem primeru na cepiču in podlagi naredimo na rezi nasprotna jezička, ki pomagata, da se podlaga in cepič tesneje sprimeta. Sedlanje priporočamo, ko sta podlaga in cepič različne debeline, oz. kadar je podlaga veliko debelejša od cepiča, ni pa tako debela, da bi lahko cepili za lub. Cepič v tem primeru odrežemo enako kot pri kopulaciji. Žlebičkanje je uporabno, če je podlaga bistveno debelejša od cepiča. Tudi pri tem cepljenju se morata kambijalni plasti dobro dotikati, zato podlago zarežemo dovolj globoko. V tem primeru cepimo od marca do aprila.
Cepljenje za lub običajno opravimo v začetku aprila. Cepič odrežemo tako kot pri kopulaciji. Lub na podlagi prerežemo v navpični smeri in ga na obe strani nekoliko olupimo in potisnemo cepič za lub. Za vse načine cepljenja velja, da je treba cepič in podlago tesno povezati, vse rane pa premazati s cepilno smolo bio plantella arbosan, ki prepreči izhlapevanje.
Strokovnjaki Kluba Gaia
Rez, obrezovanje in cepljenje sadnega drevja so nikoli dokončane zgodbe. Skušali bomo vsaj delno opozoriti na bistvene korake in napake. O podrobnostih pa se pogovorimo še na brezplačnih predavanjih Kluba Gaia, ki so organizirana po vsej Sloveniji.
Preverite, kje bodo v prihodnjih dneh organizirana Gaina predavanja >
To je ena od mnogih prednosti, ki jih lahko počnejo registrirani.
Registrirajte se in shranite svoje priljubljene vsebine.